Vodja inšpektorjev ZN za nadzor razoroževanja v Iraku Hans Blix je na seji varnostnega sveta pojasnil, da ni naklonjen odhodu inšpektorjev v Irak že sredi oktobra, kot se je zavzemal še v začetku tedna. »Bilo bi neprimerno, če bi inšpekcije že delovale, obenem pa bi inšpektorjem pripravljali nov mandat,« je dejal Blix.
Blix je ponovil, da je odhod inšpektorjev v Irak odvisen od odločitve sveta, s čimer se je strinjal tudi generalni sekretar ZN Kofi Annan. Blix je poudaril, da so inšpektorji pripravljeni oditi v Irak takoj ko bo možno, kot pa je dejal, »letalskih kart še nismo kupili.« Mnenja je, da je z vrnitvijo inšpektorjev v Irak potrebno počakati, dokler se ne razplete zgodba glede oblikovanja nove, odločnejše resolucije proti Iraku, za katero se prizadevata zlasti London in Washington.
Po prvotnem načrtu naj bi prva skupina inšpektorjev v Irak odšla že 19. oktobra, novega datuma pa zaenkrat še niso določili. Pogajanja o ameriško-britanskem predlogu nove resolucije pa se bodo nadaljevala. Kitajska in Francija ostajata do predloga zadržani, Rusija pa mu še vedno odločno nasprotuje.
Iraški mediji proti ameriško-britanskemu predlogu resolucije
Iraški tisk Varnostni svet ZN poziva, naj ne sprejme ameriško-britanskega predloga resolucije o Iraku in naj se ne ukloni ameriškemu izsiljevanju in pritiskom. Časnik al-Tavra ameriškega predsednika Georgea Busha poimenuje kar Hitler iz Washingtona, poudarja pa, da mora Varnostni svet delovati v skladu z ustanovno listino ZN, ne pa po naročilu "Hitlerja iz Washingtona".
Senat dovoljuje silo
Ameriški senat pa razpravlja o resoluciji, ki predsedniku Bushu dovoljuje uporabo sile proti Iraku tudi brez soglasja Varnostnega sveta. Uvodoma so člani senata z veliko večino glasovali za predlog demokrata Roberta Byrda, ki navaja, da lahko v skladu z ameriško ustavo vojno napove le kongres. Nasprotniki posega so prepričani, da bi lahko samostojna akcija še bolj prizadela ameriško gospodarstvo. Demokratski kongresnik iz Michigana David Bonior je poudaril, da je svet dandanes »zelo občutljiv, zato je lahko samostojna odločitev za vojno v tem trenutku zelo nevarna«.
Ameriški predsednik Bush pa je dejal, da bodo ZDA v primeru, da Irak in OZN ne opravita svojih dolžnosti, »v odločni maniri vodile koalicijo, ki bo enemu najhujših voditeljev na svetu odvzela najhujša orožja na svetu.«
Senat, v katerem imajo večino demokrati, bo razpravo o Iraku nadaljeval v torek, ko naj bi senatorji skušali doseči dogovor glede besedila resolucije o Iraku. Ker resoluciji ostro nasprotuje le peščica demokratov, jo bo večina senatorjev najverjetneje podprla.
Ameriška vojska se pripravlja za napad
Ameriška vojska je po poročanju izraelskih medijev začela priprave na uničenje iraških naprav za izstreljevanje raket vrste scud, s katerimi bi lahko Irak napadel tudi izraelske cilje. Pred morebitnim vojaškim posegom nameravajo ameriške kopenske sile napasti zahod Iraka, kjer so omenjena izstrelišča, da bi tako preprečile iraški napad na Izrael, trdi izraelski tisk.
Med Zalivsko vojno leta 1991 je Bagdad na cilje v Izraelu izstrelil 41 raket ruske izdelave, ameriški napadi na iraška izstrelišča pa tedaj niso bili posebej uspešni.
Rusi odločno proti novi resoluciji
Ruski predsednik Vladimir Putin je inšpektorje ZN za razoroževanje pozval naj se čimprej odpravijo v Irak. "Obe vpleteni strani poudarjata, da je potrebna čimprejšnja vrnitev misije UNMOVIC inšpektorjev," je v skupni izjavi ob obisku čilskega predsednika Ricarda Lagosa zapisalo rusko vodstvo.
Pomočnik ruskega zunanjega ministra je zopet potrdil, da Rusija še naprej nasprotuje novi resoluciji ZN o Iraku. V Moskvi so prepričani, da obstoječe resolucije povsem zadoščajo, sprejetje resolucije, ki bi v vsebovala dodatne pogoje, pa nima smisla.
Rusko zunanje ministrstvo je še sporočilo, da se je zunanji minister Igor Ivanov o iraški krizi po telefonu pogovarjal z ameriškim kolegom Colinom Powellom. Ivanov je poudaril pomen stalnih posvetovanj v varnostnem svetu, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da je vodja inšpektorjev Hans Blix z iraškimi predstavniki v začetku tedna dosegel dogovor o vrnitvi inšpektorjev.
Britanski dnevnik Financial Times pa piše, da si Rusija prizadeva iz iraške krize iztržiti čim več. Predsednik Vladimir Putin naj bi predsedniku največje ruske naftne družbe Lukoil že zagotovil, da bo lahko obdržala svoj delež na iraških naftnih poljih tudi po padcu režima Sadama Huseina. Časnik še navaja mnenje političnih analitikov, da Rusija v času, ko Washington išče podporo za novo resolucijo o Iraku, zlorablja svoj status stalne članice Varnostnega sveta, da bi imela od krize čim večje gospodarske koristi.
Eden vodij iraške vladajoče stranke Baas Abdel Razak Al Hašimi, ki se je ta teden mudil z delegacijo na obisku v Moskvi, je zagotovil, da je Bagdad odločen uresničiti petletni načrt o podpisu pogodb z ruskimi podjetji v višini 40 milijard dolarjev. Al Hašimi je ob tem še zanikal obtožbe, da naj bi Irak od Ukrajine kupil tehnološko visoko razvit radarski sistem. To je odločno zanikala tudi Ukrajina, vendar ZDA vztrajajo, da imajo podatke, da se ta radarski sistem nahaja v Iraku. Ob tem je iraški predsednik odločno zavrnil namige, da naj bi Irak s tem želel kupiti podporo Moskve. Rusija sicer že ima gospodarski interes v Iraku, saj ji Bagdad še iz časov nekdanje Sovjetske zveze dolguje sedem milijard dolarjev.
