Odgovornost za napad prevzela še zadnja aktivna gverilska skupina

Nacionalna osvobodilna fronta (ELN) v izjavi zatrjuje, da je bila operacija proti tovrstni instituciji in enotam pravična v okviru vojnega prava ter da med žrtvami ni civilistov, poroča STA. Policijsko akademijo so označili za vojaško ustanovo, kjer kadete učijo veščin, kako postati tajni agenti in izvajati vojaške operacije.

Kolumbijski predsednik Ivan Duque po njihovi oceni ni spoštoval znaka miru in je raje izvajal vojaške operacije proti ELN.

Umrlo 21 ljudi

V napadu na policijsko akademijo na jugu kolumbijske prestolnice pretekli četrtek je umrlo 21 ljudi, tudi napadalec Jose Aldemar Rojas Rodriguez, ki naj bi bil član ELN. Ranjenih je bilo 68 ljudi.

Napad je velik korak nazaj po dveh letih mirovnih pogajanj z ELN, ki so sicer zastali že poleti, ko je položaj predsednika države zasedel Duque. Po napadu je sporočil, da je znova izdal naloge za aretacijo 10 članov ELN, ki so bili člani delegacije na mirovnih pogajanjih na Kubi.

Na ulicah številnih kolumbijskih mest se je v nedeljo zbralo več tisoč ljudi, ki so na shodu obsodili najhujši bombni napad v Bogoti od leta 2003.

ELN – še zadnja aktivna gverilska skupina

ELN s približno 1500 člani je še zadnja aktivna gverilska skupina, potem ko je nekdanji predsednik Juan Manuel Santos leta 2016 z veliko večjo levičarsko gverilsko skupino Farc podpisal mirovni sporazum. Duque je sicer napovedal, da bo sporazum razveljavil, saj je za mnoge ljudi sporen zaradi prevelikega popuščanja gverilcem.

Oboroženi konflikti so v Kolumbiji od leta 1958 zahtevali najmanj 260.000 življenj, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Desno usmerjeni Duque je ob trdi liniji do marksističnih gverilcev zavzel tudi ostro politiko do trgovine z mamili v tej največji proizvajalki kokaina na svetu.