Odcepitev Srebrenice?

Resolucijo so sicer sprejeli muslimanski člani skupščine, ki imajo v njej večino, srbski predstavniki pa so zasedanje že pred glasovanjem zapustili, češ da gre za kršenje ustavnopravne ureditve Republike srbske in za kršitev Daytonskega sporazuma.

Pobuda za ločitev Srebrenice od Republike srbske je stara že več let, večjo pozornost pa je vzbudila po tem, ko je Meddržavno sodišče v Haagu konec februarja razsodilo, da genocida v BiH ni bilo, razen na ozemlju Srebrenice, Beograd pa zanj ni neposredno odgovoren. Predsednik vlade Republike srbske Milorad Dodik je glede vprašanja ločitve Srebrenice že večkrat opozoril, da bo v vlada Republike srbske v primeru kršitve ustavnopravnega reda v katerikoli občini uvedla zakonsko predvidene ukrepe, napovedal pa je tudi sankcioniranje tistih, ki bodo vzpodbujali k sprejemanju protiustavnih odločitev.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schwarz-Schilling je medtem danes ocenil, da bi, če bi Srebrenica imela status posebnega območja, kakor na primer Brčko, bilo to v neskladju z Daytonskim mirovnim sporazumom. Po njegovih besedah bi Srebrenica lahko dobila nekakšen poseben status, ampak v fiskalnem smislu, da bi bili njeni prebivalci za nekaj časa na primer opravičeni plačevanja nekaterih davkov. Ob tem se je zavzel za oblikovanje delovne skupine, ki bo obravnavala vse ideje v zvezi s tovrstnimi ukrepi.

Da bi Srebrenica morala imeti status posebnega območja, ki ne bi bilo v pristojnosti oblasti Republike srbske, ampak neposredno zveznih oblasti BiH, je sicer Iniciativni odbor za kolektivno izselitev Bošnjakov iz Srebrenice sklenil 12. marca. Sklep so podprli tudi visoki muslimanski in hrvaški predstavniki v BiH, ki so se udeležili sestanka, med njimi muslimanski in hrvaški član predsedstva BiH, Haris Silajdžić in Željko Komšić.