Šefic: Porasta ilegalnih migracij ne gre izključiti
Po odločitvi vrha EU za ukinitev t. i. balkanske poti pa ne gre izključiti porasta ilegalnih migracij, je danes v izjavi novinarjem dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Zato je po njegovih besedah poostren nadzor na schengenski meji.
Novi položaj v zvezi z migracijami bo v prihodnjih dneh temeljito ocenila operativna skupina, na tej podlagi pa se bodo odločili, kako z obstoječimi nastanitvenimi zmogljivostmi v migracijskem valu, katere bodo zaprli in kdaj, kako se bodo reorganizirali.
Šefic je dejal še, da je po ukinitvi t. i. balkanske poti pričakovati porast števila prosilcev za mednarodno zaščito, zaradi česar je že bila aktivirana druga faza kontingentnega načrta.
Če bo število prosilcev za mednarodno zaščito preseglo 500, bo aktivirana še tretja faza. To je tudi realno pričakovati. Tretja faza kontingentnega načrta, ko bi bile nastanitvene kapacitete zapolnjene tako v azilnem domu, integracijskih hišah, Centru za tujce v Postojni kot tudi v začasnih nastanitvenih kapacitetah notranjega ministrstva in policije, predvideva iskanje začasnih nastanitvenih kapacitet za nujne primere.
V takšnem primeru se aktivira pomoč v okviru zmogljivosti vseh ministrstev in ostalih državnih organov. V tem primeru se zagotovi dodatne kadre in dodatna finančna sredstva ter dnevno prisotnost strokovnih javnih uslužbencev. Trenutno je v Sloveniji sicer 362 prosilcev za mednarodno zaščito.
Prve premestitve je pričakovati aprila
O premestitvi migrantov bo po Šefičevih besedah več znanega v prihodnjih dneh. Do prvih premestitev bi, tako Šefic, sicer lahko prišlo že aprila. "Če bo v prvi skupini 40, 50 oseb, je mogoče postopno prevzemati po 10, 15 ljudi, odvisno od razmer. Verjamem, da bo prva skupina čim prej relocirana," je poudaril.
Kdo lahko vstopi v Slovenijo?
Po njegovih besedah je Slovenija zdaj na meji spet začela izvajati schengenski zakonik, kot ga je vrsto let pred migracijsko krizo. V Slovenijo tako lahko vstopajo vsi, ki imajo ustrezne dokumente in izpolnjujejo vse pogoje. Vstopajo lahko tudi posamezne osebe iz humanitarnih razlogov ter vsi, ki pridejo do Slovenije in zaprosijo za mednarodno zaščito. Obravnava se jih na individualni ravni, je pojasnil Šefic in dodal: "Če bo tem osebam dodeljena mednarodna zaščita, bodo v Sloveniji lahko ostali, sicer so postopki znani."
Avstrija po zaprtju balkanske poti z meje s Slovenijo umika 200 policistov
Avstrijsko notranje ministrstvo bo še ta teden z avstrijske južne meje umaknilo 200 policistov. Pristojna ministrica Johanna Mikl-Leitner je to odločitev danes pojasnila z občutno razbremenitvijo v begunskem valu po zaprtju balkanske migracijske poti. Če bo treba, pa lahko varnostne sile nemudoma spet okrepijo.
Vrh EU je v ponedeljek s Turčijo dosegel dogovor, ki med drugim predvideva, da bo Turčija sprejemala vse nezakonite migrante iz Grčije, EU pa bo za vsakega vrnjenega Sirca iz Turčije neposredno preselila enega sirskega begunca. Obenem so države članice na vrhu jasno sporočile, da se balkanska pot za vse nezakonite migrante zdaj končuje, ter podprle načrt za obnovo schengenskega sistema.
Pred begom z območij, kjer divjajo spopadi in potekajo bombardiranja, naj bi si ljudje na uradih urejali dokumente in vize
Tudi Hrvaška je danes uvedla schengenska pravila na meji s Srbijo tudi za begunce, kar pomeni, da bodo v državo lahko vstopile le osebe z veljavnimi vizumi in potnimi listi, je potrdil hrvaški minister za notranje zadeve Vlaho Orepić. Izpostavil je, da na vzhodni hrvaški meji ne bo nobenih izrednih ukrepov. Orepić je ocenil, da so se očitno v Bruslju odločili za novo poglavje pri reševanju begunske krize in sklenili, da je potrebno znova uveljaviti schengenska pravila na območju. Poudaril je, da bo Hrvaška izvajala schengenski pravni red, čeprav je šele v postopku za vstop v schengensko območje.
Izpostavil je, da lahko do težav pride na makedonsko-grški meji, ki je postala ključna pri ustavljanju begunskega vala. Ocenil je, da se je Hrvaška pripravila tudi za primer, če bi se balkanska migrantska pot spremenila in bi potekala čez Albanijo proti Črni gori in Hrvaški. Povedal je, da o takšnem zasuku zaenkrat ni bilo obveščevalnih podatkov. Orepić je dejal, da od nedelje na hrvaško ozemlje ni stopil noben begunec, potem ko je prejšnji teden v državo prišlo povprečno vsak dan med 400 in 500 oseb, ki so organizirano potovale proti zahodni Evropi.
Pred mejo z Makedonijo čaka 13.000 migrantov, makedonska policija pa zanika navedbe, da so zaprli mejo
Makedonska policija je sicer danes sporočila, da od ponedeljka zjutraj v državo ni vstopil noben migrant. Je pa tiskovna predstavnica policije Natalija Spirova zanikala, da bi Makedonija uradno zaprla mejo z Grčijo. "Ne, to ni res, takšne odločitve zaenkrat ni in je tudi ne bo, dokler se ne bo sestal poseben odbor, pristojen za vprašanje migrantov," je Spirova odgovorila na vprašanje o zaprtju meje.
Na grški strani meje z Makedonijo v kraju Idomeni čaka prek 13.000 migrantov, ki si želijo po balkanski poti v srednjo in zahodno Evropo. Okoli tisoč migrantov pa je v taborišču Tabanovce na makedonski strani meje s Srbijo, medtem ko se jih še okoli 400 nahaja na nikogaršnji zemlji med Srbijo in Makedonijo. V Makedonijo se ne želijo vrniti, medtem ko jih v Srbijo ne spustijo.
Obtičali tudi v Srbiji
Prebežniki so zaradi zaprtja balkanske poti obtičali tudi v Srbiji. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v Srbiji okoli 2000 migrantov.
V Šidu na zahodu Srbije je več sto beguncev, ki so nameravali nadaljevati pot v srednjo in zahodno Evropo, a so zaradi zaprtja meja obtičali v Srbiji. Številne migrante je po poročanju dpa opaziti tudi na avtobusni postaji v Beogradu. Po poročanju srbskih medijev gre najverjetneje za prebežnike, ki so v Srbijo prišli po nelegalnih poteh.
Več kot 600 jih je v sprejemnem centru Preševo ob meji med Srbijo in Makedonijo, večinoma takih, ki so jih v zadnjem času s Hrvaške vrnili v Srbijo. V tem sprejemnem centru sta danes začela delovati šola in vrtec pod okriljem UNHCR.
Madžarska razglasila krizne razmere, na mejo dodatnih 1500 vojakov
Madžarska je danes zaradi zapiranja balkanske migracijske poti za celotno državo razglasila krizne razmere oziroma, kot je dejal notranji minister Sandor Pinter, vsedžravno migracijsko krizo. Pinter je dodal, da bodo s 1500 vojaki okrepili varnostne sile. Okrepitve bodo poslali na mejo, razglasitev kriznih razmer pa je previdnostni ukrep.
Kakšne so razmere v Siriji?
Medtem ko v Evropi in Balkanu zahtevajo, da begunci iz vojne bežijo urejeno ter z urejenimi dokumenti in vizami, pa poglejmo, kaj pravijo poročila, kako je živeti v državi, ki je že pet let v primežu grozljivih razmer.
Otroke, ki živijo na obleganih območjih v Siriji, ogrožata lakota in pomanjkanje medicinske oskrbe, grozijo jim tudi dolgotrajne psihične posledice, je v poročilu opozorila mednarodna nevladna organizacije Save the Children. Ocenili so, da je več kot 250.000 otrok na obleganih območjih izpostavljenih nasilju in lakoti. Poročilo, ki so ga izdali ob skorajšnji peti obletnici državljanske vojne v Siriji, so napisali na podlagi pogovorov s Sirci, ki živijo na obleganih območjih.
Direktorica organizacije Save the Children za Sirijo Sonia Khush je ob tem opozorila, da bodo sirski otroci utrpeli dolgotrajne posledice, saj se bo vojna v Siriji kmalu prevesila v šesto leto. "Otroci dejansko odraščajo v kulturi vojne in težko je oceniti, kakšne dolgotrajne posledice bo to imelo nanje. Kakšni otroci bodo prišli iz teh območij?" se je vprašala.
Kaj bi brez prostovoljcev:
Doroteja pestuje Mariam, staro 2 meseca, medtem, ko so starši, bratci in sestrice odšli na kosilo. "Sladka punčka, ki ji...
Posted by Slovenska filantropija on Monday, 7 March 2016
Spričo zaprtja število prebežnikov v Grčiji naraslo na skoraj 36.000 prebežnikov
Število prebežnikov v Grčiji je spričo zaprtja zahodnobalkanske begunske poti naraslo na skoraj 36.000, je danes sporočil grški štab za krizne razmere. Število sicer narašča iz ure v uro, saj na grške otoke v Egejskem morju iz Turčije prihajajo novi begunci.
Največ prebežnikov je v sprejemnem centru Idomeni na grško-makedonski meji. Po navedbah grških oblasti jih danes tam čaka 8550, humanitarne organizacije pa ocenjujejo, da jih je 14.000.
Poleg tega je po podatkih kriznega štaba še 7300 migrantov na otokih v vzhodnem delu Egejskega morja, nekaj več kot 9400 pa v Atenah in okolici. Okoli 160 jih je nastanjenih v osrednji Grčiji, 18.000 pa v različnih sprejemnih centrih na severu Grčije.
Grške oblasti in evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos ocenjujejo, da bi se lahko do konca meseca v Grčiji nabralo že več kot 100.000 migrantov. Grški zunanji minister Nikos Kocjas pričakuje, da jih bo do 150.000.
V Atenah je danes okoli 500 migrantov, večinoma iz Afganistana, demonstriralo za odprtje meja. "Odprite meje" in "tudi mi smo ljudje" so med drugim vzklikali prebežniki, ki so se peš odpravili iz sprejemnega centra Šisto v pristanišču Pirej proti Atenam, poroča grška televizija.
There are small groups of volunteers in Idomeni - amid the mud and the rain - who are at least trying..... pic.twitter.com/3IFmo4kXZc
— Christian Fraser (@ChristianFraser) March 9, 2016
Begunci tavajo in iščejo prostor, kjer bi lahko živeli
Lots of misery here at Idomeni border as 13K are trapped, 2 days of rains forecast. Borders they Balkans closed. pic.twitter.com/DSzWA0Eual
— Peter Bouckaert (@bouckap) March 9, 2016
Nekateri so že opustili upanje, da bodo lahko svojo pot proti srednji in zahodni Evropi nadaljevali čez Makedonijo, in zapuščajo območje ob meji, kjer so bile v zadnjem času nevzdržne razmere. V torek zvečer je bilo že opaziti večje število beguncev, ki so zapuščali vas Idomeni in šli v nasprotno smer od tiste, ki je bila za begunce običajna v zadnjih mesecih.
A z vzpostavitvijo novih centrov za prebežnike še ne bodo zadostili vsem potrebam. Po podatkih grške vlade je bilo v ponedeljek v Grčiji več kot 30.000 prebežnikov, od tega več kot 6800 na otokih v Egejskem morju in več kot 8300 v prestolnici Atene in okolici.
Prebežniki še vedno prihajajo z otokov v celinsko Grčijo. Davi jih je v največje grško pristanišče Pirej s trajektom prispelo okoli 500, večina z otokov Lezbos in Kos, po poročanju medijev pa jih danes pričakujejo še okoli 150 z otokov Rodos in Kos.
V Pireju je po navedbah medijev trenutno okoli 3000 prebežnikov. Številni so zavetje našli v čakalnicah, ki pa so že prenatrpane, tako da je v pristanišču opaziti tudi vse več šotorov. Danes naj bi tam nastanjenim beguncem prvič ponudili zdravstveno oskrbo.
Rain at Idomeni border camp making life miserable for 13K trapped asylum seekers & migrants as Balkan borders close. pic.twitter.com/qcivbe5GUQ
— Peter Bouckaert (@bouckap) March 9, 2016
Davotuglu: Sirski begunci po vrnitvi iz EU v begunska taborišča
Turčija bo sirske begunce, ki jih bo sprejela iz Grčije, namestila v begunskih taboriščih, vse ostale begunce pa bodo vrnili v njihove domovine, je po poročanju turških medijev po vrnitvi z izrednega vrha EU-Turčija danes dejal turški premier Ahmet Davutoglu.
Turčija je na izrednem vrhu EU v Bruslju v začetku tedna med drugim predlagala, da bo sprejela vse begunce, ki so iz Turčije nezakonito prišli na grške otoke. EU pa naj bi v zameno za vsakega vrnjenega Sirca sprejela sirskega begunca neposredno iz Turčije. Ob tem je Davutoglu danes zatrdil, da bo EU sprejemala samo tiste sirske begunce, ki so prišli v Turčijo še pred vrhom EU 29. novembra lani. Ankara bo ob tem pazila, da si EU ne bo izbirala samo "izobraženih" beguncev, je še pojasnil predsednik turške vlade.
Češka popušča
Češka je medtem danes sporočila, da je pripravljena začasno sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije. Kot je ob tem pojasnil češki premier Bohuslav Sobotka, bi lahko tako Praga izpolnila del predvidenih kvot za sprejem beguncev znotraj EU. Hkrati je odločno izključil, da bi te kvote povečali.
"Kar zadeva sistem eden za enega, je razumljivo, da gre za začasen ukrep. Za nobenega Sirca ne bo učinkovito, da bi tihotapcem plačal, da ga pripeljejo na Lezbos (grški otok), nato pa ga bodo vrnili v Turčijo," je svoje videnje pojasnil Sobotka.
Češki premier je tudi branil odločitve, sprejete na vrhu EU in Turčije. "Balkanska pot naj bi bila zaprta. V Egejskem morju poteka misija zveze Nato, sedaj ostaja samo še rešitev problema Grčije," je dejal.
Nezadovoljna Merklova: ne more 27 držav Grčije pustiti na cedilu
"To ni rešitev celotnega problema," je dejala nemška kanclerka Angela Merkel na predvolilnem zborovanju v deželi Porenje-Pfalška. Zaradi zaprtja migracijske poti seveda pride manj beguncev tudi v Nemčijo, je dejala Merklova. A cena za to je, da vsak večer gledamo televizijska poročila o beguncih, ki so obtičali v Grčiji. To se na dolgi rok ne bo dobro končalo, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozorila nemška kanclerka. Kot je opozorila Merklova, to ne more biti le problem Grčije. "Ne more se nas 27 držav delati lepih in pustiti eno državo samo s problemi," je dejala in se zavzela za nekakšno uravnoteženje na evropski ravni. "A to bo velika naloga," je dodala.
Švedski premier: Če si delimo schengen, si moramo tudi begunce
Švedski premier Stefan Löfven je evropske kolege v današnji razpravi z evropskimi poslanci v Strasbourgu posvaril, da utegnemo izgubiti schengen, če ne bomo hitro ukrepali in se pomaknili "iz kaosa k nadzoru". Zavzel se je za spremembo dublinskega sistema in menil, da bi si morale države, ki si delijo schengen, deliti tudi prosilce za azil.
Če tega ne bomo storili, bo vse več držav prisiljenih ukrepati enostransko - tako kot je to morala storiti Švedska, ko se je po prihodu rekordnih 163.000 prosilcev za azil znašla pri koncu svojih zmožnosti ter je močno zaostrila azilno zakonodajo in uvedla nadzor na mejah - in to bo škodilo "mobilnosti, trgovini in predvsem ljudem, ki bežijo".
Šel je še korak naprej, in dodal, da si ne predstavlja, kako lahko države, ki se temu upirajo in nočejo sodelovati v skupnem azilnem sistemu, ostanejo del območja brez nadzora na notranjih mejah. Ne smemo sodelovati le v lepih časih, ampak tudi, ko postane težko, jim je sporočil.
KOMENTARJI (507)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.