Od neznanih sovražnikov do dobrih družinskih prijateljev

Dani Zoltan, polkovnik protizračne obrambe jugoslovanske armade, je 27. marca 1999 poveljeval 3. raketnemu bataljonu PVO, 250. raketni brigadi, ko je njegova enota v sremski vasi Buđanovci sestrelila ''nevidni'' bombnik F-117, z njim pa tudi pilota Dejla Zelka.

Danes živi z ženo in tremi otroki v vasi Skorenovac blizu mesta Kovin, kjer ima pekarno. Pred štirimi leti je režiser Željko Mirković o njem posnel film 21 sekund. ''V filmu je prizor, v katerem me starejši sin Atila povabi, da si skupaj ogledamo izjavo pilota Zelka, ki jo je snel z interneta. Zelko govori o tem, kako se je počutil, ko so ga sestrelili nad Jugoslavijo. To smo poslušali in sin me je v nekem trenutku vprašal, kaj bi rekel Dejlu, če bi se nekega dne srečala. Rekel sem mu, da ne bi imel nič proti srečanju, saj sva bila oba profesionalca in sva izvrševala naloge, ki so nam jih določili nadrejeni. Povabil bi ga tudi na pijačo,'' je povedal Dani za srbski Blic.

V tem trenutku se je režiserju Mirkoviću porodila ideja, da bi to uresničili in tako so začeli delati na filmu Drugo srečanje, v katerem se polkovnik in pilot srečata. Preko interneta so vzpostavili stik s pilotom, Dani in Dejl pa sta si začela dopisovati. Pisala sta večinoma o družini, vsakodnevnih dogodkih in težavah.

Prvič sta se srečala v vasi Buđanovci, kjer so Dejla sestrelili, drugo srečanje pa se je na željo režiserja zgodilo v polkovnikovi pekarni. ''Občutki so bili nevsakdanji. Srečanje je bilo zelo neobičajno, istočasno pa se mi je zdelo, da sem se srečal s somišljenikom. V času naših priprav na srečanje sem si ustvaril občutek, da je to nekaj posebnega, tako za Dejla kot zame. Najin odnos je zdaj popolnoma človeški in nepolitični,'' je povedal Dani. ''Niti v enem trenutku nisem pomislil, da se ne bi srečal z Dejlom. Popolnoma sem prepričan, da se je vedno bolje družiti in se pogovarjati o osnovnih vrednotah družine in družbe, kot se vojskovati,'' je še dodal.

Ob novici o tem nevsakdanjem srečanju so se na internetnih forumih razplamtele razprave, v katerih nekateri odobravajo to srečanje, drugi pa ga obsojajo. Upokojeni polkovnik Dani o tem pravi: ''Negativni komentarji prihajajo od ljudi z negativno energijo in njihovega stališča ne more nič spremeniti. Spodbudno je, da nas je več takih, ki razmišljamo in delamo za dobrobit človeške rase. Najin odnos se je razvil od ''neznanih sovražnikov'' do ''dobrih družinskih prijateljev''. Postala sva prijatelja, ki se srečata vsak dan na internetu in se pogovarjata o različnih vsakdanjih temah. Želiva poslati sporočilo svetu, da je mir med državami in ljudstvi nedotakljiv in da je bolje širiti iskrene prijateljske odnose kot vojno hujskaštvo. Dejl in jaz sva bila v vojni vojaka, po vojni pa človeka, ki se borita za mir. Ko nekdo doživi vojno in vse njene grozote, razume vse absurdnosti vojne. Ko pa to mine, je najprej srečen, da je preživel, nato pa si želi, da se to nikomur drugemu ne bi nikoli zgodilo. Želimo, da ta film prinaša tako sporočilo,'' je povedal upokojeni polkovnik Dani Zoltan, vojni junak, zdaj pa pek in menedžer v vasi Skorenovac.