Italijani na referendumu zavrnili reformo ustave. Bo premier uresničil napovedi?

Italijanski volivci na referendumu niso podprli reforme ustave. Kot kažejo izidi anket, ki jih je objavila italijanska tiskovna agencija Ansa, je za reformo glasovalo od 42 do 46 odstotkov volivcev, proti pa od 54 do 58 odstotkov. Takšen izid pomeni, da bi moral premier Matteo Renzi glede na napovedi, ki jih je dal, odstopiti s položaja.

Razburjenje zaradi pisal

Glasovanje na referendumu, ki se je končalo ob 23. uri, je večinoma potekalo mirno. Za nekaj razuburjenja so poskrbela pisala. Nekateri volivci so opozorili, da je mogoče zapisano zbrisati, kar bi lahko vplivalo na veljavnost glasovnic. Italijansko notranje ministrstvo je navedbe o spornih pisalih že zavrnilo. Nasprotniki referenduma že govorijo o volilni prevari. Nekateri, med njimi italijanski igralec Giorgio Gobbi, so to že prijavili policiji. Gobbi je za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal, da je s seboj v volilno kabino vzel radirko, da bi preveril, če je križec, ki ga je narisal na glasovnici, mogoče izbrisati. Ugotovil je, da se ga da.

V krajih, ki jih je avgusta in oktobra prizadel potres, so morali ponekod tudi improvizirati. Tako je na primer v kraju Norcia v Umbriji nekaj manj kot 4000 ljudi oddalo svoj glas na volišču v šotoru, ki so ga postavili pripadniki civilne zaščite.

Kaj so kazale ankete?

Zadnje javnomnenjske ankete, ki so jih v skladu z zakonodajo objavili 14 dni pred referendumom, so sicer napovedale zavrnitev reform s 53 odstotki proti 47, a je bilo še veliko neodločenih. 

V tujini živeči štirje milijoni od skupno okoli 50 milijonov volilnih upravičencev so že glasovali z neobičajno visoko - 40-odstotno - volilno udeležbo. To je po pisanju časnika La Repubblica v prid podpornikom sprememb in bi lahko bilo odločilno.

Reforma bi med drugim drastično omejila pristojnosti zgornjega doma parlamenta, senata. Poslanci tako ne bi mogli več tako enostavno rušiti vlad in blokirati sprejema zakonov. Omejila bi tudi pristojnosti deželnih vlad, ki se zdaj pogosto prekrivajo s pristojnostmi vlade.

Renzi je vztrajal, da gre pri reformi, najpomembnejši po drugi svetovni vojni, za zgodovinsko priložnost za modernizacijo Italije, saj želi doseči večjo politično stabilnost v državi, ki je imela v 70 letih 63 vlad. Kritiki ji očitajo nedemokratičnost, v referendumu pa vidijo tudi priložnost za odhod Renzija.

Mednarodni opazovalci pozorno čakajo na izid, saj bi zavrnitev reforme pomenila odstop Renzija in politično krizo, ki bi lahko destabilizirala krhke italijanske banke, stranke, ki niso naklonjene članstvu države v območju evra, pa bi približala oblasti.

V primeru Renzijevega odstopa je sicer tako kot v preteklosti pričakovati oblikovanje tehnične vlade, katere glavna naloga bi bila dopolnitev lani sprejetega volilnega zakona, ki je povezan s predlaganimi ustavnimi spremembami. Pred parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile leta 2018, bi bilo namreč treba zakon spremeniti.