
Sharbat Gula je leta 1985 kot desetletna deklica krasila naslovnico revije National Geographic in postala ne le prepoznavni obraz revije, temveč tudi trpljenja afganistanskih beguncev. Kot begunka je 35 let živela v Pakistanu, dokler je niso lani zaradi nezakonitih dokumentov aretirali in deportirali.
Redkokomu se v spomin ni vtisnila podoba obraza begunske deklice iz Aganistana z izrazito zelenimi očmi, ki jo je leta 1984 posnel Steve McCurry v begunskem taborišču v bližini Pešavarja. Leto kasneje je bila fotografija objavljena v reviji National Geographic in postala tako rekoč ena najbolj prepoznavnih naslovnic revije.
Sharbat Gula se svoje 'slave' ni zavedala, na fotografijo jo je opozoril brat. "Bila sem presenečena in mi sprva ni bilo všeč, da je objavljena moja fotografija iz otroštva. Potem pa sem ugotovila, da sem bila nekako vzrok za podporo in pomoč mnogim ljudem, beguncem, kar me je osrečilo," je dejala v prvem pogovoru za BBC News. Njena podoba je sprožila množično pomoč ljudem, ki bežijo z vojnih območij.
V medijih se je do zdaj pojavila le enkrat, in sicer leta 2002, ko jo je avtor fotografije izsledil v Pakistanu. Tako kot mnogi Afganistanci se je med vojno z Rusi zatekla v Pakistan, kjer je z družino živela 35 let, dokler je lani zaradi domnevno nezakonitih dokumentov niso najprej zaprli, nato pa izgnali iz države. "Bilo nam je lepo, imeli smo dobre sosede. Niti sanjalo se mi ni, da me bodo pakistanske oblasti obravnavali tako, kot so me," je zaupala BBC News.
Po 35 letih v Pakistanu so jo zaprli in izgnali
Sharbat Gula po letih tragedij in stiske s petletnim sinom in tremi hčerami zdaj začasno živi v Kabulu. Njen mož Rahmut Gula, s katerim se je poročila pri 13 letih, je pred petimi leti umrl zaradi hepatitisa C, tako kot njuna najstarejša hči, ki je umrla stara 22 let, za seboj pa pustila dva meseca staro hči.
Njene oči so kljub trpljenju še vedno polne strahu in upanja. Hišo v Kabulu je prodala, saj se je bala aretacije, ker ni imela ustreznih dokumentov za bivanje. "Dva dni pred načrtovano vrnitvijo v Afganistan so pozno ponoči vdrli v hišo in me odpeljali v zapor," je povedala. Pakistanske oblasti so namreč ukazale, da mora dva milijona afganistanskih beguncev državo zapustiti.
Najtežja izkušnja v življenju
"Policiji sem povedala, da sem dokumente uporabila samo za dve stvari, da sem lahko izobraževala otroke in prodala hišo," pravi Sharbat, ki je prepričana, da so jo želeli zapreti. Zaprta je bila 15 dni, od tega je prvi teden preživela v zaporu, drugega pa v bolnišnici, kjer se je zdravila za hepatitisom C. "To je bilo najtežja izkušnja v mojem življenju," je povedala. In čeprav so ji pakistanske oblasti po tem dogodku ponudile bivanje v Pakistanu, je odklonila.
Sharbat se je ob vrnitvi v Kabul srečala s sedanjim in prejšnjim predsednikom. Obljubili so ji finančno podporo in nakup hiše. Ker gre za območje, ki je povezano s samooklicano Islamsko državo, se v rodno vas ne more vrniti. "Naše življenje je nenehen boj, a moja prioriteta je, da ostanemo v svoji državi, da se otroci izobrazijo in živijo srečno življenje. Želim ustanoviti tudi dobrodelno organizacijo ali bolnišnico za revne, sirote in vdove," je še povedala.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.