Britanskemu časniku Guardian je namreč razkril, da so ameriški in britanski vohuni aprila in septembra leta 2009 med srečanjem G20 v Londonu nadzirali računalnike in telefone tujih politikov.
Tajni dokument še razkriva, da so nekatere politike ukanili tako, da so uporabljali internet, ki so ga vzpostavili ravno agenti britanske obveščevalne službe, ki so jim tako lahko preprosto brali vso elektronsko pošto.
Vsekakor razkritje prihaja v občutljivem trenutku, saj bi lahko prinesel napetosti na letošnjem vrhu G8. Najverjetneje se britanski premier ne bo mogel izogniti vprašanjem delegacij, ali so leta 2009 bili tarča tudi oni in ali se praksa nadaljuje tudi letos.
Seveda razkritje postavlja tudi nova vprašanja o mejah nadzora, ki jih postavljata britanska služba GCHQ in ameriška sestrska organizacija NSA, ta nadzor opravičuje kot nujno zlo v boju proti teroristom.
Koga in kako so jih nadzorovali?
Namigovanja o vohunjenju za najvišjimi politiki na različnih srečanji so ves čas prisotna, a do zdaj kakšnih trdih dokazov o tem ni bilo. Snowdenovo razkritje strogo tajnega dokumenta zadevo postavlja v novo luč.
Nadzor, ki ga je vzpostavil GCHQ, je med drugim vključeval vzpostavitev lokalov z računalniki in dostopom do interneta. Na računalnike so namestili programsko opremo za nadzor tipkanja (key-logging). Nato so jim brali elektronsko pošto.
Nadzorovali so tudi mobilne telefone blackberry, da so politikom lahko brali elektronska sporočila in prisluškovali telefonskim klicem. Vpoklicali so 45 analitikov, ki so prek kamer nadzirali, kdo se na srečanju kliče med seboj, so našteli pri Guardianu.
Med drugimi so bili tarča nadzora turški finančni minister in morda tudi 15 turških delegatov. Ameriška NSA je skušala prisluškovati takratnemu ruskemu predsedniku Dimitriju Medvedjevu, ko je prek satelitskih povezav klical v Moskvo.
GCHQ razkritega dokumenta ni želel komentirati.
Ogorčen odziv
V Turčiji so po razkritju besni. "V okolju, kjer bi morali biti medsebojna samozavest, spoštovanje in transparentnost osnova za mednarodno sodelovanje, je jasno, da bodo tovrstna dejanja države zaveznice nesprejemljiva," so danes sporočili iz turškega zunanjega ministrstva. Poudarili so, da čakajo na "uraden in zadovoljiv odziv britanskih oblasti o zadevi", sledila pa bo preiskava.
"Te prakse bi bile škandal za odnose med državama, če je kaj resnice pri teh poročilih," se je glasilo sporočilo. Ministrstvo pa je prav tako od britanskega veleposlanika v Turčiji zahtevalo pojasnila.
V Moskvi je tiskovna predstavnica Medvedjeva zavrnila komentar, ruski politiki pa so v izjavah za državne medije povedali, da je razkritje povečalo nezaupanje med ZDA in Rusijo, ki je že skoraj tako veliko kot v času hladne vojne.
Igor Morozov pravi, da je to dokaz, da poskusi administracije Baracka Obame, da se državi znova zbližata, očitno niso bili iskreni. "Leta 2009 so predlagali "resetiranje" odnosov med državama. Zraven pa so prisluškovali telefonskim pogovorom Dmitrija Medvedjeva. Kako naj verjamemo Baracku Obami, ko bo želel znova začeti od začetka? To je hud udarec mednarodnim odnosom," je dejal.
Nekateri drugi ruski politiki pa menijo, da nima smisla dramatizirati. "Obveščevalne agencije obstajajo zato, da njihovi vohuni vohunijo. Seveda ne le za navadnimi državljani, ampak tudi za najvišjimi politiki," je dejal Viktor Ozerov.
Tudi Apple dobil zahteve po posredovanju informacij
Po Facebooku in Microsoftu je tudi Apple objavil številke glede zahtev ameriških oblasti o posredovanju informacij o uporabnikih. Koncern je tako v šestih mesecih, od decembra 2012 do konca maja letos, dobil od 4000 do 5000 tovrstnih zahtevkov, kar naj bi zadevalo od 9000 do 10.000 računov strank z Applovimi izdelki. Ob tem je Apple poudaril, da se večina zahtevkov nanaša na policijsko delo, in sicer ob primerih izginulih otrok ali pri preprečevanju samomorov.
Hkrati je koncern poskušal razbliniti skrbi uporabnikov o zaščiti podatkov. Vse novice, ki potekajo prek storitve pošiljanja sporočil iMessage, so zaklenjena, do njihove vsebine pa nima dostopa niti sam Apple. To naj bi veljalo tudi za storitev video klepeta FaceTime. Prav tako Apple v "identifikacijski obliki" ne shranjuje podatkov o kraju prebivanja, iskanju na zemljevidih ali osebni asistentki Siri.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.