
Odbor za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa je pripravil 29 strani dolgo poročilo, ki je kritično do ameriške obveščevalne skupnosti, ker naj bi zanemarjala resnično nevarnost, ki naj bi jo Iran predstavljal za ZDA. Po poročanju nekaterih medijev naj bi se zadnje dni v ZDA ponavljali podobni prizori kot pred vojno z Irakom, saj isti krogi v Beli hiši in Pentagonu spet "rožljajo", kot so to počeli glede iraškega orožja za množično uničevanje, ki ga dejansko ni bilo.
Kongresno poročilo med drugim po navedbah New York Timesa trdi, da ameriški obveščevalci niso dobro pripravljeni za ustrezno oceno iranskih jedrskih, bioloških in kemičnih zmogljivosti. Menda naj bi bile velike luknje v razumevanju in analizi problemov. Poročilo izraža dvom v to, da se lahko administracija sploh začne učinkovito pogajati s Teheranom o načinih za zmanjšanje napetosti. Med drugim poročilo tudi priporoča, da se zaposli več Irancev v agencijah in izdelajo boljše analize političnih, ekonomskih in drugih dogajanj v Iranu.
Poročilo, ki je bilo v četrtek predano predsedniku obveščevalnega odbora republikancu Petru Hoekstri in vodilni demokratki Jane Harman, vsebuje tudi tajni dodatek, ki našteva točno določene pomanjkljivosti ameriškega obveščevalnega dejanja. Sicer pa je poročilo polno ugibanj. Ugiba se, da ima Iran program za razvoj kemičnega in biološkega orožja, največje zaloge raketnih izstrelkov na Bližnjem vzhodu, ki se lahko v naslednjih 10 letih obogatijo tudi z jedrskimi konicami.
New York Times: Enaka zgodba kot pred vojno z Irakom?
New York Times na podlagi pogovorov z neimenovanimi uradniki administracije in kongresa sklepa, da se v ozadju spet dogaja nekaj podobnega, kot se je pred vojno proti Iraku, ko administracija in Pentagon nista bila zadovoljna z obveščevalci. Pentagon si je potem ustanovil lasten urad pod vodstvom Douglasa Feitha, ki je izdeloval informacije o iraškem orožju, ki ga dejansko ni bilo. Podpredsednik ZDA Dick Cheney pa je hodil po sedežu CIA in analitikom namigoval, kaj naj vsebuje nacionalno-varnostna ocena iz leta 2002, ki je bila dobra podlaga za vojno proti Iraku.

Ameriške obveščevalne agencije, ki jih je administracija s pomočjo nekaterih demokratov uspešno opredelila kot glavne krivce za napačno utemeljevanje vojne, so tokrat malce bolj previdne. Eden od očitkov obveščevalcem je, da med njimi vlada konsenz, da ni nobenega dokaza, da Iran resnično vleče vse niti iz ozadja za delovanje šiitske milice Hezbolah v Libanonu, ne glede na informacije iz Izraela. Iran je Hezbolah nedvomno oskrboval z orožjem in ni dvoma, da obstajajo utečene vezi, vendar pa ni dokaza, da je na primer Iran naročil napad Hezbolaha na izraelsko postojanko, ki je povzročil mesec dni trajajočo zadnjo vojno.
Upokojeni general Wayne Downing, ki je pred leti Bushevi administraciji svetoval o protiterorizmu, je za New York Times dejal, da mu njegovi viri pravijo, da Iran nima v rokah vrvice za Hezbolah. Med ameriškimi obveščevalci obstaja konsenza, da je Iran še najmanj 5 do 10 let daleč od pridobitve jedrskega orožja, kar pa kongresno poročilo izzove s pozivom naj se ne bojijo bolj provokativnih sklepov. Nekdanji predsednik predstavniškega doma, ki razmišlja o predsedniški kandidaturi leta 2008 Newt Gingrich je dejal, da lahko Iranu na primer jedrsko orožje dostavi Severna Koreja.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.