Voditelji EU ne izključujejo možnosti vojaškega posredovanja v Siriji

Voditelje Evropske unije sta na tokratnem zasedanju v Bruslju, ko naj bi bil osrednja tema pogovorov pakt za rast in delovna mesta, presenetili Španija in Italija, ki sta zagrozili, da pakta ne bosta podprli, če najprej ne bo poskrbljeno za njune težave.

Tako sta državi izsilili večurno ločeno zasedanje evroskupine o kratkoročnih ukrepih, s katerimi naj bi omilili pritisk finančnih trgov na njiju. Cena zadolževanja Španije in Italije se namreč vse bolj približuje nevzdržni ravni. Zahtevana donosnost na španske obveznice presega sedem odstotkov, na italijanske pa šest odstotkov.

Denar bo šel naravnost v banke

Španija, ki za svoje podhranjene banke potrebuje 100 milijard evrov, je na koncu dosegla svoje. Vrh evroobmočja se je namreč dogovoril, da bo v prihodnje pod določenimi pogoji mogoče neposredno dokapitalizirati banke iz stalnega reševalnega sklada. Glavni pogoj za to je vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma, pri katerem bo sodelovala Evropska centralna banka, kar je korak k bančni uniji.

Z neposredno dokapitalizacijo bank pomoč ne bo šla skozi državni aparat in tako se s tem ne bo povečala zadolženost države, katere banke jo bodo prejele.

Podrobnosti bodo dorekli finančni ministri držav v evroobmočju 9. julija, možnost pa naj bi bila državam na voljo že do konca leta.

Vrh evroobmočja je tudi pozval k hitri sklenitvi dogovora o svežnju pomoči za španske banke. Pomoč zanje se bo črpala iz začasnega reševalnega sklada EFSF, dokler ne bo začel delovati stalni ESM, nato pa bo prenesena na slednjega, ki pa ne bo imel statusa prednostnega upnika, torej ne bo do povračila posojil upravičen pred zasebnimi upniki.

Do pomoči tudi brez strogih pogojev

Prav tako so se voditelji članic evroobmočja dogovorili, da bodo lahko države, ki bodo izpolnjevale svoje proračunske in reformne obveznosti, uporabljale evropske reševalne sklade, ne da bi jim bilo treba v program, ki bi od njih zahteval varčevalne ukrepe in reforme, kar so morale storiti Grčija, Irska in Portugalska.

120 milijard evrov za rast in delovna mesta

Kljub zapletom z Italijo in Španijo je načelno podporo doživel tudi pakt za rast. Okoli 120 milijard evrov za rast in delovna mesta naj bi Unija zagotovila z dokapitalizacijo Evropske investicijske banke za 10 milijard evrov, s čimer se bo posojilna zmožnost banke povečala na 60 milijard evrov.

Spodbujanje rasti naj bi zagotovili tudi z boljšo uporabo evropskih sredstev in skozi pilotno fazo projektnih obveznic, s katerimi naj bi spodbudili naložbe v evropska prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja.

Načelna podpora 'Združenim državam Evrope'

Evropski voditelji so tudi načelno podprli vizijo prihodnje ureditve ekonomske in monetarne unije. To so bančna unija, fiskalna unija ter krepitev ekonomske in politične unije. Naslednji korak je opredelitev podrobnega časovnega načrta za izvedbo tega dolgoročnega projekta.

Prvo poročilo o podrobnostih glede uresničitve te vizije bodo predstavili oktobra, pripravljeno bo v tesnem sodelovanju s prestolnicami držav članic.

Vizijo o prihodnji ureditvi ekonomske in monetarne unije so pripravili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Merklova in Hollande zadovoljna

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik predsednik Francois Hollande sta vsak s svojega stališča izrazila zadovoljstvo s sklepi tokratnega zasedanja. Hollande je ob tem napovedal, da bo v ratifikacijo kmalu poslal tudi medvladno pogodbo o fiskalnem paktu.

Med temi je izpostavil še morebitne potrebne zakone za prenos nadzora nad bankami na Evropsko centralno banko in tudi zakonske spremembe, s katerim bi Francija uvedla davek na finančne transakcije.

Kanclerka vztraja, da ni popustila pri dosedanji politiki strogega pogojevanja in nadzora, ko gre za pomoč članicam območja evra. Na možnost neposredne dokapitalizacije bank iz ESM je pristala zato, ker jo spremlja uvedba enotnega mehanizma nadzora nad bankami v območju evra. Tega bo opravljala Evropska centralna banka (ECB).

Dosegli dokončni dogovor o skupnem evropskem patentu

Vrh EU je potrdil kompromis, ki po desetletjih pogajanj odpira vrata skupnemu evropskemu patentu. Premier Janša je izpostavil, da se je na dogovor o patentu čakalo zelo dolgo, da je bil dosežen v zadnjih minutah in da je "izjemno pomemben". "Evropa s tem stopa velik korak k večji globalni konkurenčnosti, kar se bo dolgoročno pozitivno odrazilo tudi na rasti," je poudaril.

Voditelji so potrdili kompromisni dogovor, da bo sedež osrednjega oddelka sodišča prve stopnje patentnega sodišča v Parizu, kjer bo tudi sedež predsednika sodišča prve stopnje. Prvi predsednik bo Francoz.

Poleg tega pa bosta ustanovljena še dva specializirana oddelka osrednjega dela sodišča prve stopnje, in sicer v Londonu in Münchnu. Ta oddelka bosta pokrivala določena področja. Londonski bo pokrival področja kemije, farmacevtike in človeških potreb, münchenski pa področji strojnega inženirstva in učinkovite rabe virov. Sodišče bo imelo tudi lokalne oddelke v vsaki članici.

Del sistema enotnega evropskega patenta, in sicer arbitražni organ, bo tudi v Sloveniji. Slovenija si bo sedež tega organa delila s Portugalsko.

Če so morala prej podjetja patentno zaščito uveljavljati v vsaki od 27 članic EU, bodo to zdaj storila le enkrat, skupni evropski patent pa bo veljal za skoraj celotno EU.

Možnost vojaškega posredovanja v Siriji

Voditelji članic EU so mednarodno skupnost pozvali, naj okrepi pritisk na sirski režim z uporabo sankcij, ki jih omogoča 7. poglavje Ustanovne listine ZN. To poglavje dopušča tudi možnost vojaškega posredovanja.

To poglavje predvideva tako nevojaški kot vojaški odziv na grožnjo miru. Nevojaški ukrepi vključujejo delno ali popolno prekinitev gospodarskih ali diplomatskih odnosov in komunikacije. Prav tako dopušča uporabo vojaških sil, če se preostali ukrepi izkažejo za neustrezne.

A slovenski premier Janša meni, da vojaško posredovanje "v tem trenutku ni opcija". Gre predvsem za prizadevanja mednarodne skupnosti, da se bolj poenoti in sprejme odločnejšo resolucijo ZN, ki pa bi po prepričanju mnogih pripeljala do zaustavitve konflikta brez uporabe sile od zunaj.