'Obtoževanje ne koristi nikomur'

Na vprašanja hrvaških novinarjev, ali je še katera druga članica oziroma Evropska komisija našla kaj napačnega v dokumentih Hrvaške oziroma ali še katera druga članica podpira stališče Slovenije, je komisar za širitev Olli Rehn odgovoril: "Mislim, da ni preveč koristno, da zabredemo pregloboko v igro obtoževanja. Kar koli drugega bi rekel, bi bilo zelo verjetno razumljeno narobe, kakor je to običajno na Zahodnem Balkanu. Tako se ne grem te igre obtoževanja, ampak se bom raje osredotočil na božične počitnice."

"Bili smo zelo konstruktivni in pripravljeni dati zelo jasno in močno izjavo, da nočemo prejudicirati meje, ampak druga stran, slovenska stran, je hotela več in nismo mogli sprejeti stališča Slovenije," je poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. "Pripravljeni smo najti rešitev v evropskem duhu, ne moremo pa sprejeti, da dvostranska vprašanja vplivajo na naša pristopna pogajanja, to ni v evropskem duhu, upamo, da bomo kmalu našli rešitev v skupnem interesu," je dodal.

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Bruno Le Maire pa je izjavo hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja, da je to dogodek brez primere, komentiral z besedami: "Z vidika zgodovine kakršne koli primerjave nikoli niso povsem ustrezne. Vsaka situacija je različna. Bistvo Evrope je priznavanje različnih identitet in razlik ter hkrati potrditev skupne volje." V procesu pristopnih pogajanj se išče ta volja, ne glede na to, za katero državo gre. "Na koncu procesa je soglasje tisto, ki mora prevladati ... Soglasje ostaja pravilo," je poudaril Le Maire.

Zaključek pogajanj do konca leta 2009 nemogoč

Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda, je ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU "skoraj nemogoče", da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009. Ciljni datum, ki je konec leta 2009, bi Hrvaška že sicer težko dosegla, s slovensko blokado pa je to praktično nemogoče, je še dejal Swoboda.

V poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, objavljenem v začetku novembra, je Evropska komisija zapisala, da je ciljni datum za zaključek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU konec leta 2009. Swoboda je bil v kritičen tako do Ljubljane kot do Zagreba, češ da trdno vztrajata pri svojih stališčih. Trenutno je treba biti posebej kritičen do Slovenije, ki je po besedah Swobode blokirala vključitev tretje strani v reševanje spora. Vse članice morajo Sloveniji poslati sporočilo, da tako ne gre in da je treba sosedu pomagati, pravi.

Pritisk pa bi morali po njegovih besedah izvajati tudi na Hrvaško, ki ima pred seboj še veliko dela. Tudi "določeno zbadanje" ni bilo koristno, še meni evropski poslanec.

Češki zunanji minister Karel Schwarzenberg, čigar država bo januarja prihodnje leto prevzela polletno predsedovanje Evropski uniji, je dejal, da ne želi posredovati med Ljubljano in Zagrebom glede vprašanja meje, zaradi katerega Slovenija blokira pristopna pogajanja Hrvaške z EU. "Državi morata ta problem rešiti sami," je zatrdil.

Hrvaška: Ne prejudiciramo meje

Hrvaška vlada pa je danes s posebno izjavo ponovila, da Hrvaška v nobenem dokumentu ne prejudicira meje s Slovenijo in ponovno zavrnila slovenske zahteve, da Hrvaška v primeru reševanja vprašanja meje s Slovenijo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ne bo uporabila dokumentov iz pristopnih pogajanj z EU.

Premier Sanader je dejal, da so izjavo podprle vse parlamentarne stranke in predsednik Stipe Mesić. V Zagrebu pričakujejo, da bo slovenska vlada še enkrat premislila o svojih stališčih. V izjavi so poudarili, da bo Hrvaška glede na podporo preostalih članic EU nadaljevala po svoji poti in končala reforme s ciljem skleniti pogajanja z Brusljem v prihodnjem letu in da bo postala 28. članica Unije.

Po Sanaderjevih besedah slovenska blokada ne bo škodila Hrvaški, lahko pa upočasni pogajanja. Dodal je, da vlada ve, kaj bo storila. Hrvaška vlada je vnovič izpostavila, da dvostranska vprašanja ne morejo biti na pogajalski mizi z EU, kot najbolj sprejemljivo rešitev za sporna vprašanja s Slovenijo pa omenjajo dogovor, ki sta ga lani na Bledu dosegla premierja Sanader in njegov tedanji slovenski kolega Janez Janša.

Tudi hrvaški zunanji minister Jandroković je menil, da je načrt za končanje poglavij še vedno realistično. "Hrvaška bo naredila največ, kar lahko, da pospeši reforme in nadaljuje poglavja, ki niso del slovenske blokade. Situacija ni boljša kot včeraj, ampak možnosti so še," je povedal hrvaški minister. Jandroković je zatrdil, da bo Hrvaška pospešila notranje reforme v pravosodju, boju proti korupciji in glede privatizacije ladjedelnic. "Veliko moramo še storiti, a hkrati verjamemo, da bomo našli rešitev s Slovenijo," je poudaril hrvaški minister.

Proti bojkotu izdelkov

Glede poziva k bojkotu slovenskih izdelkov je Sanader poudaril, da je vsak tak poziv nesprejemljiv. Hrvaški politični analitik Davor Gjenero je za hrvaški časopis Index.hr poudaril, da ga skrbi, kako bo po tej blokadi slovenska vlada naslednje leto, ki bo zelo težko, plačala ceno socialne reforme. Kar pa se tiče bojkota slovenskih izdelkov, je analitik Gjenero dejal, da je to "popolna neumnost, ki se je ne sme zagovarjati".

Po njegovem mnenju je slovenska blokada najtežji politični udarec, ki ga je doživela Hrvaška, vendar pa v državi glede tega ne vidi posebno velike napetosti. Po mnenju Branka Caratana s hrvaške fakultete političnih znanosti je gospodarska kriza veliko večji problem za Hrvaško kot pa slovenska zaustavitev pogajanj. Poudarja še, da ta poteza ogroža stabilnost odnosov med državama, kar je slabo tako za Slovenijo kot Hrvaško.