Obtoženi obsodil napad

V najhujšem napadu teroristične mreže Al Kaida na evropskih tleh je bilo 11. marca leta 2004 ubitih 191 ljudi, več kot 1700 pa jih je bilo ranjenih. Sedmim glavnim osumljencem, obtoženim umora in članstva v teroristični skupini, v primeru obsodbe grozi po 38.000 let zaporne kazni. Preostale obtožence obtožnica bremeni sodelovanja s teroristično skupino in trgovanja z orožjem. Na sojenju naj bi v približno petih mesecih zaslišali več kot 600 prič.

Prvi je pred sodnika stopil eden od štirih domnevno glavnih načrtovalcev napadov, Rabej Osman Sajed Ahmed, ki je zavrnil vse obtožbe. "Z vsem spoštovanjem, ne priznavam nobene od teh obtožb," je dejal moški, znan kot "Mohamed Egipčan". "Na vsak način popolnoma in brezpogojno obsojam napade," je še dejal in dodal, da je ponosen na to, da je musliman, vendar pa svojo vero prakticira "na normalen in ne ekstremističen način".

Na pričanje še dveh obtožencev iz omenjene četverice,  to sta Jusef Belhadž, znan kot "Afganistanec", in Hasan al Haski z vzdevkom "Abu Hamza", še čakajo. Četrti domnevni vodja zarote, Tunizijec Serhaneom ben Abdelmadžihom Fahetom, je umrl v eksploziji v stanovanju v Madridu aprila 2004 med poskusom aretacije skupaj s še šestimi osumljenci.

270.000 let zaporne kazni za 29 obtožencev

Osumljenci, obtoženi sodelovanja ali sokrivde za napade, so večinoma Maročani, živeči v Španiji. Tožilstvo za vseh 29 zahteva skupno 270.000 let zaporne kazni. Po španskem zakonu je sicer najvišja možna kazen za kriminalno dejanje 40 let zapora.

Med 29 obtoženci je 15 Maročanov, devet Špancev, dva Sirca, Libanonec, Egipčan in Alžirec. Preiskovalni sodnik Juan del Olmo je aprila ocenil, da je za napad v Madridu odgovorna maroška islamska celica, ki naj bi ravnala na lastno pobudo.

Strogi varnostnik ukrepi

Pred sodiščem je nameščenih na desetine policistov, mnogi od njih so oboroženi in s psi, ter policijska konjenica, območje pa preletava tudi policijski helikopter. Na sojenju pričakujejo okoli tisoč ljudi, od policistov in svojcev ubitih v napadih, do odvetnikov in novinarjev.

Vse priče bodo pričale izza neprebojne pregrade. Zaslišanja naj bi trajala do julija, razsodbo pa pričakujejo šele oktobra. Kljub temu, da je nekaj od skupno 180 sedežev v sodni dvorani rezerviranih za javnost, bodo morali tako mediji kot svojci ubitih in tisti, ki so napade preživeli, sojenje spremljati v posebnih sobah po televiziji zaprtega kroga.

Zgodovinski dan za Špance

Španski radio je začetek procesa označil za "zgodovinski dan, na katerega so vsi čakali", španski časopis El Paris pa je zapisal, da je to "proces proti obtožencem največjega islamističnega masakra v Evropi".

Na železniški postaji Atocha v središču Madrida sta 11. marca leta 2004 zjutraj med prometno konico odjeknili prvi dve eksploziji, ena na vlaku, ki je stal na postaji, druga pa na vlaku na vhodu v postajo.

Še dva napada sta se zgodila na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju Madrida. Vse štiri eksplozije so odjeknile skoraj sočasno, v razmaku štirih ali petih minut.