Zagrebško sodišče je hrvaškega poslanca Branimirja Glavaša obsodilo na deset let zapora zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991. Soobtoženi Ivica Krnjak je dobil osem, Gordana Getoš Magdić sedem, trije ostali soobtoženi pa po pet let zapora. Sodbe še niso pravnomočne.
Politično sojenje?
Glavaša, ki živi v Osijeku in je prvi hrvaški poslanec, obtožen vojnih zločinov, ni bilo na sodišče, prav tako danes tudi ni bil v saboru, ko so poslanci sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede ureditve hrvaško-slovenskega spora o meji. Gre za tretje sojenje Glavašu in peterici, ki se je začelo lani jeseni, obtoženi poslanec pa je večkrat ponovil, da se ne počuti krivega. Tožilstvo ga je bremenilo odgovornosti za trpinčenje in umor dveh srbskih civilistov. Prav tako naj bi izdajal ukaze za nezakonite aretacije, trpinčenje in umore srbskih civilistov v Osijeku.
V svoji sklepni besedi konec aprila je prvoobtoženi dejal, da gre za politično motivirano obtožnico, saj so obtožbe proti njemu začeli objavljati po tem, ko sta se razšla s predsednikom vladajoče HDZ Ivom Sanaderjem in odhodu Glavaša iz stranke. Zgodba o sojenju Glavašu se je v javnosti pojavila poleti 2005, ko je eden od nekdanjih pripadnikov posebne vojaške enote v Osijeku spregovoril o umorih v Osijeku, Glavaša, ki je bil poveljnik obrambe mesta, je opisal kot "gospodarja življenja in smrti" v tem največjem slavonskem mestu.
Tudi gladovna stavka
Glavaš je od začetka zanikal vsa pričevanja, ki so ga bremenila odgovornosti pri določanju oseb, ki naj bi jih bilo treba ubiti, in naročanju umorov. Prvi postopek proti njemu se je začel v Osijeku, potem pa so sojenje zaradi pritiskov na pravosodje, priče in preiskovalce premestili v Zagreb. Sojenje so spremljali odvzem poslanske imunitete, pripor, njegova gladovna stavka, zdravljenje, vnovična izvolitev v sabor na prejšnji parlamentarnih volitvah in hkrati ukinitev pripora.
V primeru je pričal tudi nekdanji predsednik kriznega štaba za Slavonijo in Baranjo in podpredsednik sabora Vladimir Šeks, ki pa ni obremenil Glavaša. Med drugim je dejal, da so pripadniki "pete kolone" v uniformah hrvaških vojakov organizirali umore. Povedal je tudi, da je zapustil Osijek, še preden so se zgodili umori, ki so navedeni v obtožnici.
Sledi vnovičen pripor?
Saborska mandatno-imunitetna komisija bo morala sedaj odločiti, ali bodo Glavaša do pravnomočnosti sodbe spet priprli. Medtem je predsednik Glavaševe regionalne stranke Hrvaške demokratske skupščine Slavonije in Baranje (HDSSB) Vladimir Šišljagić premierja Sanaderja obtožil, da je od sodnika v procesu proti Glavašu osebno zahteval izrek večletne zaporne kazni njegovemu bivšemu strankarskemu kolegu. Šišljagić je še povedal, da se je Glavaš umaknil na varno mesto in se bo prijavil na policijo, če mu bodo ukinili poslansko imuniteto.
Novinarjem je tudi razdelil petminutni videoposnetek, v katerem Glavaš obtožuje Sanaderja, da je producent njegovega sojenja in "največji mafijaš in kriminalec v srednji Evropi". Za zaroto proti sebi Glavaš v videu obtoži tudi direktorja hrvaške policije Vladimirja Faberja in glavnega državnega tožilca Mladena Bajića.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.