Tiskovni predstavnik haaškega sodišča Jim Landale je na vprašanje, v kateri državi bo Plavšićeva preživljala kazen, odgovoril, da je odločitev v celoti odvisna od predsednika sodišča, sodnika Theodora Merona. Ta bo sicer pred tem imel še nekaj posvetov z državami, ki imajo ugovore glede sprejema haaških obsojencev za prestajanje zaporne kazni, pri čemer bo upošteval nasvete strani vpletenih v postopek, je dejal Landale. Landale je še dejal, da ne more navesti natančnega datuma, kdaj je mogoče pričakovati to odločitev. Ugovor za sprejem obsojencev haaškega sodišča je sicer podpisalo devet držav.
Sodnik haaškega sodišča Richard May je ob izreku obsodbe februarja pojasnil, da je Plavšićeva med vojno v BiH (1992-1995) sodelovala v najhujših zločinih, zato bi bila čezmerna prizanesljivost v njenem primeru neprimerna. A sodišče ji je kljub temu izreklo pohvalo za to, ker je priznala krivdo in sodelovala pri ponovni vzpostavitvi miru in sprave v BiH po vojni.
Haaško sodišče je pojasnilo, da je pri določanju kazni 72-letni Plavšićevi upoštevalo njeno starost ter pričanja nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright in drugih, ki so sodnikom zatrdili, da je obtoženka igrala pomembno vlogo pri uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995. Vendar pa je Plavšićeva hkrati odvrnila pogled od pobijanja, mučenja in ropanja, je še povedalo sodišče.
