To je bila ena najobširnejših operacij koalicijskih sil od padca Bagdada. "Operacija polotok", ki se je začela v ponedeljek dopoldne, je ena od najobsežnejših akcij v okviru prizadevanj za vzpostavitev miru v Iraku, je pojasnil tiskovni predstavnik Centcom Ryan Fitzgerald in dodal, da je operacija še v teku.
Operacijo v dveh fazah so začeli izvajati z vrsto napadov, katerih cilj je bila "nevtralizacija" privržencev nekdaj vladajoče iraške stranke Baas, paravojaških skupin in drugih "podtalnih elementov", ki naj bi po podatkih ameriških obveščevalnih služb našli zatočišče na polotoku na reki Tigris, severovzhodno od mesta Balad.
V operaciji je sodelovalo več kot 3000 pripadnikov ameriških kopenskih in zračnih sil. V sredo so prijeli 397 osumljencev, zasegli pa tudi številno orožje in strelivo. V operaciji naj bi umrli štirje Iračani, štirje ameriški vojaki pa naj bi bili ranjeni, je poročal časnik New York Times.
Protest nezadovoljnih Iračanov
Več sto iraških delavcev pa je s protestom pred sedežem ameriške civilne uprave v Bagdadu zahtevalo vrnitev na delovna mesta. Kot je povedal predstavnik protestnikov, je od vkorakanja ameriških sil v Bagdad brezposelnih več kot dva milijona iraških delavcev.
Protestniki so nosili tudi transparente, na katerih je pisalo: "Hočemo delo!" Zahtevali so delo ali izplačilo nadomestil za brezposelnost v višini najmanj 50 dolarjev mesečno.
Komisija senata o obveščevalnih podatkih o Iraku
Ameriški senat se bo v naslednjih tednih za zaprtimi vrati ukvarjal z vprašanjem, ali je ameriška administracija vplivala na obveščevalne službe pri njihovi oceni iraške nevarnosti, je v sredo v Washingtonu sporočil predsednik senatnega odbora za obveščevalne službe Pat Roberts. Javno preiskavo, kar so zahtevali demokrati, je senat zavrnil.
Po navedbah Robertsa bodo pod drobnogledom komisije informacije obveščevalnih služb o iraškem orožju za množično uničevanje in ocene strokovnjakov, ki so nastale na podlagi teh informacij. Ameriška vlada je pred začetkom vojaških operacij v Iraku trdila, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje, ki predstavlja neposredno grožnjo ZDA. Obstoj kemičnega in biološkega orožja je bil glavni razlog za napad na državo, vse do danes pa v Iraku niso našli nobenega orožja za množično uničevanje.
Španski vojaki v Irak
Španija je sprejela predlog o sodelovanju v mednarodnih stabilizacijskih silah v Iraku v sektorju, ki ga bo vodila Poljska, je sporočil španski obrambni minister Federico Trillo. "Španija bo sovodila eno od divizij v sektorju, ki se razteza južno od Bagdada in obsega mesta Nasirija, Karbala in Nadžaf," je ob robu srečanja obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju povedal Trillo. Španska enota, naj bi v Irak odpotovala septembra.
