V Budimpešti novi protesti, Madžari beguncem ne dovolijo nadaljevati poti

Migracijski valovi še naprej preplavljajo Evropo in ne kažejo znakov popuščanja. Več tisoč migrantov, ki želijo nadaljevati pot do Avstrije in Nemčije, je obtičalo na glavni železniški postaji v Budimpešti.

Še v ponedeljek je vse kazalo, da so tudi Madžari popustili in da ne bodo registrirali beguncev, saj so številne spustili na vlake za Avstrijo in Nemčijo. Včeraj pa so jih spodili iz železniške postaje in jim ne dovolijo nadaljevati poti. Ljudje zdaj čakajo pred in okoli postaje. Nekateri so že kupili vozovnice. Nekateri izmed beguncev, ki naj bi jih bilo med 2000 in 3000, so organizirali sedeč protest, med katerim so znova zahtevali nadaljevanje poti. Po poročanju madžarskih medijev so med drugim skandirali parole, kot je Madžarska ne! Nemčija da! Glavni vhod na postajo Keleti varuje policija, ki je sporočila, da ji red pomagajo ohranjati lokalne skupine državljanov, ker se je število migrantov v zadnjih dneh občutno povečalo.

Po podatkih človekoljubne organizacije Migration Aid so razmere pred budimpeško postajo vedno bolj kaotične, medtem ko je madžarski Helsinški monitor podobno ocenil, da so napete in nepredvidljive. Ljudje naj bi spali na tleh, za preskrbo ni poskrbljeno. Hrano, obleko in nujno medicinsko pomoč beguncem poskušajo zagotoviti prostovoljci.

Madžari so zdaj dejali, da bodo tiste, ki so že v državi, popisali in jih poslali v azilne domove oziroma začasna begunska taborišča, tiste, za katere bodo ocenili, da so ekonomski migranti, pa nazaj v državo, iz katere so vstopili na Madžarsko.

Na meji s Srbijo postavili bodečo žico

Sicer so Madžari na meji s Srbijo postavili bodečo žico, na območju so številni policisti in vojaki, ljudi pa lovijo tudi s psi. Napovedujejo tudi mejne lovce na ljudi ter zaostritev zakonov. V tej državi so begunci in migranti kriminalizirani, z odvzemom prstih odtisov pa jim zaprejo pot do njihovega cilja. Večina beguncev namreč noče ostati na Madžarskem, saj jih tam večinsko prebivalstvo niti ne želi, vladajoča politika pa je usmerjena v desno politično opcijo, temveč želijo tja, kjer so dobrodošli in imajo svoje sorodnike. Številni so namreč takšni, ki imajo v tujini sorodnike, ki so jih pripravljeni sprejeti, tako da je nesmiselno, da bi živeli v begunskih taboriščih nekje na Madžarskem ali v Grčiji.

Naj spomnimo na primer, ki se je zgodil pretekli teden, ko je slovenska policija na jugu države ustavila osebni avtomobil švicarskih registrskih tablic, v njem pa so bili štirje sirski državljani, ki so mejo prečkali nezakonito, vozil pa jih je njihov sorodnik, ki živi v Švici. Vsi so dobili kazen, štiri Sirce pa so vrnili nazaj na Hrvaško. Zakon namreč ne dovoljuje, da bi ljudje svoje sorodnike na svoje lastne stroške in na varen način prepeljali v ciljno državo.

It was better in #Syria, says Ali. There, you die only once. Here, I feel I am dying a thousand deaths. #Hungary pic.twitter.com/53LfVq0q9K

— Peter Bouckaert (@bouckap) September 2, 2015

Ali, ki se z otroki nahaja pred železniško postajo v Budimpešti, je dejal, da jim je bilo bolje v Siriji, saj si tam umrl le enkrat, tukaj (v Budimpešti, EU) pa ima občutek, kot da umira že tisočkrat.

Remis skuša s svojimi šestimi otroki doseči Norveško, kjer jih čaka njen soprog. Obtičali so na železniški postaji v Budimpešti, dva otroka pa sta zbolela.

Remis trying 2 reach #Norway w her 6 kids 2 join husband already there, now stuck at #Keleti #Hungary, 2 kids sick. pic.twitter.com/J0YcIeCk9F

— Peter Bouckaert (@bouckap) September 2, 2015

This is only water 4 thousands stuck at #Keleti #Budapest, and more arrive daily. #EU needs 2 find solution. pic.twitter.com/pLt8OQd4g8

— Peter Bouckaert (@bouckap) September 2, 2015

Kaj želijo Nemci?

Čeprav so Nemci dejali, da so za sirske državljane prekinili izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v Unijo, pa je včeraj predstavnik kanclerke Angele Merkel dejal, da je dublinska ureditev še vedno veljavna. "Pričakujemo, da bodo evropske članice to ureditev upoštevale," so sporočili iz nemškega notranjega ministrstva.

Vse skupaj povzroča veliko zmede in nerazumevanja, kako se bodo evropske države sploh lotile urejanja razmer na terenu. Evropski notranji in pravosodni ministri se bodo v Bruslju sestali šele 14. septembra, ko bodo razpravljali, kaj naj storijo. Že zdaj pa je zaznati ogromno nesoglasij med njimi.

Medtem pa so begunci odvisni od dobre volje prostovoljcev in humanitarnih organizacij. Na terenu delajo tisto, kar bi morale delati države in njihove agencije. Vse več pa je tudi opozoril, da s takšnim odnosom EU ljudi potiska v skrajna dejanja in v roke tihotapcev.

Tako so včeraj avstrijski policisti na avtocesti ustavili romunskega voznika kombija, ki je prevažal 24 mladoletnikov iz Afganistana. "V vozilu so bili nagneteni kot kakšni predmeti," so sporočili policisti. Zadnja vrata kombija so bila zaklenjena še z dodatno ključavnico. Voznik je skušal zbežati, a so ga policisti ujeli. Žrtve tihotapca niso potrebovale zdravniške oskrbe.

Češka sirskim beguncem več ne preprečuje poti v Nemčijo

Češka beguncem iz Sirije pa ne preprečuje več nadaljevanja poti proti Nemčiji. Češka policija prestrežene Sirce, če so za azil zaprosili na Madžarskem, ne pelje več v centre, od koder bi jih nato deportirali.

Policija je sporočila, da prestrežene Sirce izpustijo pod pogojem, da v roku sedmih dni zapustijo Češko, ter jih pospremijo do železniške postaje. Beguncem še ponudijo priložnost, da na Češkem zaprosijo za azil. S tem se je Češka odzvala na ravnanje Madžarske, ki da več ne sprejema beguncev, ki so na Češko stopili z njenega ozemlja, so pojasnili.

Nova pot beguncev iz Sirije

Vse več je podatkov, da sirski državljani na sever EU bežijo čez Rusijo. Od tam nato vstopijo na norveško ozemlje. Od 5 do 20 Sircev na mesec pride v norveško mesto Kirkenes, ki leži več kot 4000 kilometrov od sirskega Damaska.

Edini policist v mestu je dejal, da gre za dokaj nov pojav, ki se je začel pred približno šestimi meseci. Nekaj sirskih državljanov je k njim prikolesarilo, nekateri pa so prišli kot potniki v ruskih vozilih. "Lahko se le usedejo v ruski avtomobil in pridejo na Norveško. In to je zakonito," je dejal policist in razložil, da ljudi nato pošljejo v Oslo. Lokalni časopis poroča, da so letos našteli že 133 prosilcev za azil, ki so na ta način prišli v državo.