20. februarja 1962, manj kot leto po prvem ruskem poletu v vesolje, je Nasa na prvi vesoljski polet po Zemljini orbiti poslala prvega astronavta na krovu plovila Merkur 7. Kot prvi Američan je Zemljo v nekaj manj kot petih urah uspešno obkrožil John Glenn in tako izenačil rezultat v vesoljski tekmi med ZDA in Sovjetsko zvezo.
V znanju je moč
90-letni upokojeni pilot marincev John Glenn je poudaril, da je glavna korist ameriškega vesoljskega programa prav raziskovanje, in tako podprl tudi podaljšanje obratovanja mednarodne vesoljske postaje ISS z leta 2015 vse do leta 2020.
"Ljudje se sprašujejo, kakšno korist imajo od raziskav? Sam menim, da je bil sleherni napredek človeštva mogoč le zato, ker je bil nekdo radoveden in se je spraševal o neznanem," pravi Glenn in dodaja: "Če kaj, smo se v zgodovini naše države lahko naučili to, da se denar, vložen v osnovne raziskave, v prihodnosti vedno obilno povrne bolj, kot si lahko le drznemo upati."
Astronavti kot poskusni zajčki
Čeprav orbitalni polet misije Merkur 7 ni bil namenjen raziskavam, je prvi ameriški polet v vesolje podal številne znanstvene odgovore na to, kako vpliva breztežnost na človeško telo. "Zdravnike je skrbelo, da se lahko med poletom dobesedno spremeni oblika oči, s tem pa tudi vid ter tako ne bi videli odčitkov na komandni plošči. Dejansko smo tako na komandno ploščo pritrdili merilnik, s katerim smo merili spremembe gravitacije na oči," je povedal Glenn.
Scott Carpenter, ki je tri mesece po Glennovem poletu kot naslednji astronavt poletel v vesolje, je pred poletom pojedel radioaktivno obsevano hrano, da bi zdravniki preverili vplive breztežnosti na metabolizem. Končni dokaz je bil le empirična potrditev hipoteze, po kateri lahko zaužijete hrano, obrnjeni z glavo navzdol, pa jo boste vseeno zlahka prebavili, podoben učinek pa ima tudi ničelna gravitacija.
Glennovemu poletu in Carpenterjevemu trojnemu obhodu Zemlje sta sledili dve nadaljnji misiji programa Merkur in tako so bili postavljeni temelji programa Gemini, katerega glavni dosežek je bilo uspešno zavzetje Lune. "Čeprav smo zaostajali za Sovjeti, smo jih vseeno uspeli prehiteti, in to je to, kar nam je ukazal predsednik Kennedy," je dodal Glenn.
Po upokojitvi raketoplanov ZDA brez alternative
Lanskoletna dokončna prizemljitev in zaprtje programa raketoplanov je ZDA popolnoma navezala na program vesoljskih poletov nekdanje tekmice, saj skrbi za polete astronavtov do mednarodne vesoljske postaje le Rusija, Nasa pa ne premore za zdaj niti sredstev niti načina, da bi lahko na pot v vesolje samostojno poslala vesoljsko misijo s človeško odpravo.
"Obžalujem, da so se stvari razvile tako, kot so se," je v slavnostnem govoru uslužbencem Nase in obiskovalcem vesoljskega centra v Cape Canaveralu povedal Glenn. Sobotna prireditev je le ena izmed številnih, s katerimi bodo počastili spomin na zgodovinski polet v vesolje.
"Za izgradnjo vesoljske postaje smo odšteli več kot 100 milijard dolarjev. Žal je nekdanja vladna administracija sklenila zaključiti program raketoplanov, zato moramo način, da bi zgolj prišli do postaje, iskati drugje," poudarja Glenn, ki je med letoma 1975 in 1999 služboval kot senator demokratične stranke v Ohiu.
ZDA so zaradi visokih obratovalnih stroškov prizemljile zastareli program raketoplanov, da bi sredstva preusmerile na razvoj nove generacije vesoljskih plovil, ki bi lahko poletela še dlje od Zemlje, kot je bilo to mogoče do sedaj. Da bi pred upokojitvijo raketoplanov ZDA razvile novo težko pričakovano plovilo, bi morala država v preteklih letih nameniti več sredstev, poudarjajo kritiki.
Nekdanji tekmeci sedaj zavezniki
Desetletja ameriške prevlade v vesolju so za zdaj stvar preteklosti, saj je prav Rusija tista, ki s programom Sojuz omogoča polete človeških posadk v vesolje. Za drage polete mora Nasa odšteti 300 milijonov ameriških dolarjev letno. Ameriška vesoljska agencija namenja dodatne tri milijarde ameriških dolarjev letno za razvoj kapsule in rakete, ki bi lahko ponesla človeške odprave do Meseca, do asteroidov, na Mars in destinacije, višje od vesoljske postaje. Prvi testni polet človeške odprave naj bi izvedli leta 2021.
"Če se kar koli pripeti v programu Sojuz in bi bil tako zaradi katerega koli razloga prizemljen, nimamo načina, da bi poleteli v vesolje. To bi prekinilo naše človeške polete v vesolje, dokler ne bi odkrili načina, kako lahko to izvedemo," pravi Glenn.
"Za sedanje stanje so krivi številni vzroki, a je sklep na koncu enak in temelji na preprostem dejstvu, da ko sva šla z Johnom opraviti svoje delo za domovino, so bile ZDA v svetu znane po tem, da zmoremo vse. Sedaj nas vidijo kot državo, ki ne zmore vsega, in s tem se ne morem sprijazniti," dodaja Carpenter, ki je po Glennu kot drugi Američan poletel na pot okoli Zemlje.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.