Spet provokacije ob proslavi Nevihte: v Kninu sežgali srbsko zastavo, peli ustaške pesmi

5. avgust že leta dvema državama zbuja popolnoma nasprotne občutke. Eni slavijo, drugi žalujejo. Tudi letos, ob 21. obletnici Operacije Nevihta, ni nič drugače, pravzaprav so odnosi med Hrvaško in Srbijo vse bolj napeti. Obe strani se obkladata z vse bolj ostrimi besedami. 

Medtem ko danes na Hrvaškem začetek vojaške operacije Nevihta, s katero so si leta 1995 po štirih letih upora tamkajšnjih Srbov pod nadzor povrnili skoraj tretjino državnega ozemlja, slavijo kot nacionalni praznik, ga v Srbiji označujejo za dan nacionalne katastrofe in kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni. Po srbskih ocenah je bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih okoli 250.000 Srbov.

Vsako leto pred obletnico te akcije, ki je bila odločilna tudi za konec vojne v Bosni in Hercegovini, prihaja do napetosti med Srbijo in Hrvaško. Ostro izmenjavo stališč in tudi diplomatskih not so letos poleg tega vzpodbudile odločitve hrvaškega sodstva, da razveljavi obsodbo hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca in poslanca Branimirja Glavaša, pa tudi zaradi postavitve spomenika spornemu hrvaškemu nacionalistu Miru Barešiću, ki ga imajo v Srbiji za terorista.

Srbija to vidi kot poveličevanje ustaštva in kot dejanja, uperjena proti srbski manjšini na Hrvaškem, zaradi česar je srbski premier Aleksandar Vučić pred kratkim predstavnikom Evropske unije poslal pismo, v katerem poziva, naj se odzovejo na "proti-srbsko kampanjo" na Hrvaškem.

Na Hrvaškem pa srbske proteste ocenjujejo predvsem kot nadaljevanje velikosrbske retorike iz 90. let, ki je zanetila vojne na Balkanu. Hrvaški predstavniki menijo, da bi se Srbija "morala ozreti v prihodnost". Predsednik HDZ Andrej Plenković je v sredo še dodatno poskrbel za vznemirjenje, saj je dejal, da je Hrvaška članica Nata in EU in da ji Srbija "ne bo pridigala", poroča omenjeni portal.

Na Hrvaškem današnji dan že več let slavijo kot Dan zmage in domovinske hvaležnosti. Lani pa sta vladi Republike Srbske in Srbije 5. avgust razglasile za dan žalovanja ob dnevu spomina na trpljenje in pregon Srbov tako v Srbiji kot v srbski skupnosti v Bosni in Hercegovini.

Na Hrvaškem dan zmage ...

V Kninu so se danes na osrednji hrvaški slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov zbrali predstavniki hrvaškega državnega vrha.

Glavni govor je imela predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, ki je poudarila, da Hrvaška spoštuje vsako žrtev, izpostavila pa tudi, da je bila Nevihta "etično čista".

"Nevihta je bila politično upravičena, etično čista in vojaško briljantno izvedena osvobodilna operacija na hrvaškem državnem ozemlju. To je bila častna zmaga za pravičen cilj," je dejala Grabar-Kitarovićeva, potem ko je položila venec in prižgala svečo na trgu ob spomeniku hrvaški zmagi Nevihta 95 v Kninu. 

Poudarila je, "da se danes na prvem mestu slavi svobodo in mir, ki ju je morala Hrvaška izboriti v vojni, ko je branila in osvobajala ozemlje iz zločinskega primeža unitarističnega jugoslovanstva in četništva".

Spomnila je na trpljenje in smrt, ki ju je povzročila velikosrbska agresija. Ob tem je poudarila, da kljub temu hrvaška politika ni ne odredila ne odobrila niti enega maščevalnega dejanja, temveč je izražala pripravljenost za spravo in odpuščanje.

To je sporočal tudi prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman v svojem govoru v Vukovarju leta 1997, ko je dejal, da zmagovalec, ki ne zna odpuščati, seje seme novih razkolov in prihodnjega zla, je spomnila Grabar-Kitarovićeva.

Zbrane je pred predsednico nagovoril upokojeni pripadnik posebnih policijskih enot Ivica Glavota, ki je sporočil, da Hrvaška danes na svoj način slavi obletnico zmage nad velikosrbskimi, fašističnimi težnjami.

Nevihta je bila največji dragulj v domovinski vojni, je dodal, njegove besede pa je prekinil glasen aplavz. Spomnil pa je, da se boj za sodobno Hrvaško še ni zaključil, saj se še ni začela borba za napredek v vseh segmentih družbe.

Pred spomenikom Nevihta 95 so vence danes položili tudi drugi člani hrvaškega vodstva, med njimi premier v tehnični vladi Tihomir Orešković. Sicer pa v Kninu že od jutra potekajo slovesnosti ob obletnici Nevihte, med drugim z budnico orkestra hrvaške vojske, preletom vojaških letal mig-21, častnimi topovskimi salvami in svečano povorko hrvaške vojske, policije in veteranov ter mašo za domovino.

V Kninu ob proslavi Nevihte sežgali srbsko zastavo

Ob robu današnje osrednje proslave je prišlo do več incidentov, poročajo hrvaški mediji. Skupina hrvaških veteranov je hodila po mestu in vzklikala ustaški pozdrav, skupina mladih pa je sežgala srbsko zastavo.

Kot poroča hrvaški spletni portal Index, je dopoldne skupina veteranov hodila po središču mesta in vzklikala ustaški pozdrav "Za dom spremni!", peli so tudi ustaške pesmi. Policija ni reagirala, odobravanje pa je skupini izražalo nekaj hrvaških častnikov v svečanih uniformah, ki so stali ob cesti.

V uradu predsednice države so za Index povedali, da predsednica najostreje obsoja tovrstne incidente. Poudarila je, da obeležitev Nevihte ni ne primeren kraj niti čas zanje.

Popoldne so se incidenti nadaljevali. Skupina mladih moških in deklet je ob taktih Thompsonove pesmi ob navdušenju navzočih zažgala srbsko zastavo. Kontroverzni hrvaški pevec Mark Perković Thompson ima sicer danes tamkaj tudi napovedan koncert. 

40 moških prepevalo ustaške pesmi, blokirali so promet in razgrajali

Na glavni ulici v mestu je skupina okoli 40 moških, ki so bili oblečeni v črno in peli ustaške pesmi, kratek čas blokirala promet. Vzklikali so tudi ustaški pozdrav in avtomobilom, med katerimi je bil tudi policijski kombi, nekaj minut niso dovolili naprej.

Kot navaja Index, je bil del članov skupine, ki je prišla iz bližnjega lokala, vidno vinjen, udarjali so po strehah avtomobilov, enega, v katerem so bili novinarji, pa so v celoti prekrili z zastavami.

Tiskovna predstavnica policije je ta incident potrdila in dejala, da policija ustrezno ukrepa.

... v Srbiji dan žalovanja

V Srbiji se medtem obletnice zmagovalne hrvaške operacije spominjajo z žalovanjem. V Srbiji je tako danes dan spomina na trpljenje in pregon Srbov.

V Busiji, 25 kilometrov oddaljeni od Beograda, so se že v četrtek poklonili žrtvam vojaške operacije Nevihta:

Patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej bo vodil spominsko mašo, posvečeno vsem žrtvam, v mestu Valjevo pa so opoldne v spomin žrtvam zatulile sirene. 

Vučić: Nad Srbi ne bo nobene Nevihte več

Srbski premier Aleksandar Vučić je že v četrtek zvečer v luči današnjega hrvaškega praznika ob 21. obletnici vojaške operacije Nevihta izjavil, da Srbija "takšnega pogroma" ne bo več dopustila. "Neviht ne bo več, ker je Srbija dovolj močna, da lahko skrbi za svoj narod in nikomur ne bo več dopustila takšnega pogroma," je dejal.

Vučić je v četrtek zvečer v Beogradu nagovoril pregnane Srbe z območja Hrvaške oz. tedanje Srbske krajine ob koncu vojne leta 1995. "Nikoli nisem govoril pred večjim številom ljudi (...) Vsem Krajišnikom bi se rad opravičil, ker so v Srbiji obstajali taki, ki so se v trenutku zločinske akcije Nevihta obračali stran od vas in niso dovolj skrbeli za svoj narod," je izjavil srbski premier.

Zbranim je dejal še, da za pregon nikakor niso krivi oni sami, ampak napačne in slabe politike, ki so dopustile nekaj, "kar je v vašem primeru mogoče imenovati zločinsko končno rešitev". "Z ničemer si niste zaslužili tega pogroma, bežanja na traktorskih prikolicah in nimate se česa sramovati, saj se tudi oni ne sramujejo tega, da skušajo svojo srečo zgraditi na tuji nesreči," je izjavil Vučić.

Pregnanim Srbom tudi ni treba občutiti sramu zaradi spomenikov zločincem, ustaških vzklikov ali kljukastih križev, ki vedno spadajo k zločincem, je še izjavil predsednik srbske vlade. Vučić tudi ne verjame v kolektivno krivdo, zato tudi za pregon Srbov z območij na Hrvaškem niso krivi vsi Hrvati, ampak določeni posamezniki.

"Koliko je takih, ne bomo preštevali, to morajo storiti sami," je dejal in ob tem poudaril, da je Srbija to sama naredila, ko je šlo za tiste, ki so zagrešili zločine v njenem imenu. Krvi, ki je na rokah slednjih, ne želimo na rokah vseh Srbov, je še dodal Vučić.