Ruska mornarica je z zastavami, spuščenimi na pol droga, obeležila drugo obletnico nesreče ruske jedrske podmornice Kursk. Ponos ruske mornarice je na dno Barentsovega morja potonil natanko pred dvemi leti, 12. avgusta leta 2000 ob 9.30 uri po srednjeevropskem času, pri tem pa je umrlo vseh 118 članov posadke. Oktobra lani so z dna Barentsovega morja dvignili tudi trup potopljene podmornice, v preiskavi razbitine pa so identificirali 114 trupel.
Svojci ponesrečenih podmorničarjev so se v severnoruskem pristaniškem mestu Vidjajevo, matičnem pristanišču Kurska, udeležili spominske maše, med katero so postavili tudi 118 križev, v Moskvi pa naj bi v spomin na tragedijo Kurska postavili tudi spomenik.
Kursk naj bi se potopil zaradi eksplozije torpednega goriva
Nesrečo več kot 150 metrov dolge in 15.000 ton težke ruske podmornice je povzročila eksplozija goriva v enem od torpedov, za katero pa, kot so skoraj dve leti po nesreči zagotovile ruske oblasti, ni bil odgovoren nihče. Priznanje, da je bila za nesrečo kriva tehnična napaka, pa je bilo za rusko mornarico še posebej boleče. Ruska vladna preiskovalna komisija je v zaključnem poročilu natančno opisala, kako se je zgodila nesreča. Poročilo je bilo sicer objavljeno 1. julija letos, a je za 25 let dobilo oznako "tajno", javnost pa je izvedela le za zaključni del poročila.
Kot je povedal nekdanji viceadmiral in sedanji poslanec Dorogin, je iz pogonskega motorja torpeda tipa 65-76 odtekal vodikov peroksid, ki je povzročil prvo eksplozijo. Zaradi požara na premcu Kurska je približno po dveh minutah razneslo še ostalo zalogo torpedov, kar je povzročilo potopitev Kurska. Ruski minister za znanost in vodja komisije Ilija Klebanov je že dva tedna pred tem kot vzrok nesreče navedel 650-milimetrski torpedo vrste tolstuška (debeluška) in izključil možnost, da bi bil vzrok za nesrečo trčenje s podmornico zveze NATO. Komisija je tudi odločila, da bodo zadnje ostanke podmornice na dnu Barentsovega morja razstrelili s podvodnimi bombami. Odločitev so upravičili z varnostjo plovbe v Severnem ledenem morju.
Nesrečo Kurska so skušali Rusi skriti
Svet za nesrečo Kurska ni izvedel takoj. Norveški seizmologi so sicer 12. avgusta 2000 ob 9.30 po srednjeevropskem času prvi zabeležili nesrečo Kurska, ko sta dve močni eksploziji podmornico poslali na dno morja. Kot je postalo jasno kasneje, je nekaj mornarjev strahovito eksplozijo prednjega dela podmornice preživelo in v zadnjem delu čakalo na rešitev. Poslovilno pismo, ki so ga našli pri ponesrečenem poročniku, je bil dokaz, da je nesrečo preživelo vsaj 23 mornarjev, ki so se zatekli v zadnji del podmornice.
Toda admirali ruske severnomorske flote za ponesrečene mornarje niso naredili praktično nič. Ruska in svetovna javnost sta o dogodkih in nesreči Kurska izvedeli šele po dveh dneh, ko je tudi že potihnilo trkanje mornarjev ob steno podmornice. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu se takrat ni zdelo potrebno, da bi prekinil počitnice na Črnem morju, zaradi česar je požel ostre kritike.
Potem ko je ruska mornarica z zastarelo tehniko skušala zaman priti do podmornice, ki je ležala na stotih metrih globine, je Kremelj, ki se je sprva obotavljal, nekaj dni kasneje za pomoč le zaprosil tudi tujino. Toda pomoč britanskih in norveških posebno usposobljenih potapljačev je prišla prepozno, šele 19. avgusta, teden dni po nesreči. Tuji potapljači so lahko le ugotovili, da je podmornica v celoti poplavljena in posadka mrtva.
