Kingov sin Martin Luther King III. je v petek dejal, da očetove besede danes niso pozabljene, vendar pa celotna vizija svobode, pravičnosti in enakosti za ves človeški rod še ni uresničena.
V petek so pred Lincolnovim spomenikom vklesali Kingove besede in datum, ko je dejal, da sanja o času, ko bodo ZDA uresničile svojo zavezo, da so vsi ljudje enakopravni. Prireditve se je med drugimi udeležila tudi Kingova vdova, Coretta Scott King, ter drugi udeleženci zborovanja iz leta 1963, kot je demokratski kongresnik iz Georgie John Lewis.
ZDA so na papirju dosegle enakopravnost ras, vendar pa ta v resničnem življenju ne obstaja vsepovsod. Temnopolti Američani so še vedno najbolj pogoste stranke zaporov, na socialni lestvici pa zasedajo mesta pri dnu. Preselitev črnega Američana v stanovanjsko skupnost pa še vedno pomeni padec cene nepremičnine in preselitev belih Američanov drugam, ne glede na to ali je priseljeni Afroameričan bogat, pošten, pokvarjen ali kriminalec.
Osrednja slovesnost ob obletnici Kingovega govora se pripravlja danes, ko naj bi se po uradnih podatkih pred Lincolnovim spomenikom zbralo do 10.000 ljudi. Poleg družinskih članov pokojnega borca za državljanske pravice, naj bi se zborovanja udeležili tudi predstavniki sindikatov, homoseksualcev, borcev za zaščito okolja in drugih oseb, ki spadajo v levi del ameriške politične strukture. Med nastopajočimi seveda ne bosta manjkala Jesse Jackson in newyorški pridigar Al Sharpton, republikancev, ki so med ameriško državljansko vojno vodili prizadevanja za osvoboditev sužnjev, pa bo bore malo.
Kljub temu, pa je za počastitev obletnice Kingovega govora zaslužna republikanka Eleanor Holmes Norton, ki je uslišala predlog državljana Thomasa Williamsa iz Louisvillea v zvezni državi Kentucky. Williams je med obiskom Washingtona leta 1997, dobil zamisel o postavitvi spominske plošče na kraju, kjer je leta 1963 King opravil svoj slavni govor.
