Edini preživeli terorist napada na osnovno šolo v Beslanu pred desetimi leti Nurpaši Kulajev pravi, da se ne čuti za smrt žensk in otrok. "A, lahko rečem, da jih niti jaz, niti kdor koli drug ne bi mogel rešiti, saj so odločitve sprejemali drugi ljudje," je dejal v pogovoru za rusko televizijo Russia Today.
Kulajev je bil zaradi terorističnega napada, ki je terjal 334 življenj, obsojen na dosmrtno ječo. Med žrtvami so bili številni otroci, starši in tudi učitelji. Teroristi so namreč napad izvedli na prvi dan začetka novega šolskega leta. Zajeli so 1128 talcev in grozili, da jih bodo vse razstrelili.
Drama se je odvijala tri dni, talcem pa niso dali vode, hrane in zdravil. Po dveh dneh praktično brez napredka, se je drama začela hitro razpletati, ko so teroristi detonirali eksploziv, ki je bil nameščen v šoli. Temu je sledila akcija varnostnih sil, ki so osvobodile večino talcev.
"Želim si, da bi lahko ali bi želela prekleti vaše otroke," je v pismu obsojenemu teroristu, ki mu ga je predala televizija RT, zapisala Alevtina Kanaeva. V napadu je izgubila hčerko. "Nič ni bolj bolečega, kot to, da vidiš, kako tvoj otrok umre, ti pa mu ne moreš pomagati," je še zapisala.
Kulajev pa pravi, da se zanj, ko je izvedel, da bodo tarča napada otroci, ni nič bistveno spremenilo. "Vajeti so imeli v rokah drugi. Naj delajo, kar želijo. Jaz sem storil, kar sem moral in to je vse. Zakaj bi moral nasprotovati napadu na šolo? Potem bi najprej ubili mene," se brani Kulajev.
Zato pa so teroristi pobili otroke. Susana Dudieva, ki je v napadu izgubila sina Zaurja, se spominja grozot, ki jih je doživela v mrtvašnici, kjer je videla sinovo truplo.
"Ko sem vstopila, sem videla le njegove pete in takoj sem vedela, da je Zaur. Odšla sem do njega. Imel je rane po prsnem košu. Bil je zlomljen. Lahko sem videla njegove kosti in mislim, da sem videla tudi njegovo srce. Bil je tako lep. Njegov obraz je bil nedotaknjen. Njegove roke in glava so bile nekoliko ožgane, drugje pa ni imel poškodb," opisuje Dudieva.
Tudi sama je skupaj z drugimi starši teroristu napisala pismo. "Zakaj se ljudje pobijajo med seboj? Kaj bi vi storili osebi, ki bi ubila vaše otroke? Kakšni ljudje želite, da postanejo vaši otroci," so spraševali v pismih.
Kulajev na ta pisma ni želel odgovoriti, je pa izbral eno vprašanje in nanj odgovoril v kamero. "Vprašala me je, ali si želim, da bi bili moji otroci takšni, kot sem jaz. Res si želim, da bi postali takšni, kot sem sam. Ne želim pa, da bi delili enako usodo. Tega si ne želim. Res pa bi bil vesel, če bi postali, takšni, kot sem jaz," je dejal.
Terorist morda zveni zelo samozavestno, čeprav se v resnici verjetno ne počuti tako, pa meni Alvetina Lučinkova, psihologinja v zaporu, kjer kazen prestaja Kulajev. "Ko sem govorila z njim, je priznal, da ga pogosto preganjajo nočne more. Logika je pri teroristu deformirana," je pojasnila. Dodala je, da logika temelji na čustvih, razum pa pri tem ni prisoten. Pravi, da zaupajo v neko misijo ali vero, kar je prav tako popačeno. "Ne poznam nobene vere, ki bi odobravala pobijanje otrok," zaključuje psihologinja.
Teroristi prišli ob 9. uri na prvi dan šole
Danes sicer mineva natanko deset let od začetka tragičnih dogodkov v Beslanu. Umrlo je 186 otrok, poleg njih pa tudi 118 njihovih sorodnikov, 17 učiteljev, 10 pripadnikov posebnih sil, dva reševalca in en policist. Ranjenih je bilo še 810 ljudi.
Za šolarje so se 1. septembra 2004 kot vsako leto končale počitnice in začel se je pouk. Ob 9. uri je v prostore šole vdrlo 32 do zob oboroženih teroristov, ki so začeli streljati. Ob tem so bili ubiti že številni civilisti, ki so v šolo stekli takoj, ko so zaslišali prve strele.
Teroristi so nato ljudem ukazali, naj pridejo v notranjost šole, pri tem pa je med 50 in 100 ljudem, po večini starejšim učencem in odraslim, uspelo uiti stran. Ostale talce so teroristi zaprli v telovadnico. Vrata in okna so popolnoma blokirali, nato pa po šoli namestili številne eksplozivne naprave. Po poročanju ruskih medijev naj bi bili med napadalci tudi dve ženski, ki sta nosili samomorilska jopiča.
Ob 10. uri je bil pred očmi otrok v telovadnici ubit odrasel moški, ki se je skušal pogovoriti z napadalci in pomiriti talce. Ob 11. uri je območje okoli šole že obkolila policija. Dva predstavnika oblasti, sta se ponudila, da se v zameno za izpustitev otrok, predata teroristom, a so ti to zavrnili. Zaradi tega je takratni predsednik Vladimir Putin tudi predčasno končal svoje dopustovanje v Sočiju in se vrnil v Moskvo.
Teroristi so sporočili, da bodo govorili le s predsednikom Severne Osetije, predsednikom sosednje Ingušetije ali Vladimirjem Rušailom, ki je bil ruski notranji minister med letoma 1999 in 2001. Zahtevali so umik ruskih sil iz Čečenije in izpustitev skupine prijetih skrajnežev.
Grozili so, da bodo razstrelili šolo, če jo bo skušala zavzeti policija. Na okna so postavili otroke, ki so jih uporabili kot živi ščit, hkrati pa trdili, da bodo za vsakega ubitega kolega ubili 50 talcev, 20 pa za vsakega ranjenega terorista.
Denarja niso želeli
Sledili so dolgi pogovori, a teroristi so vztrajali pri zahtevanem. Ponudili so jim celo denar, a tudi tega so zavrnili. Drugi dan drame, je prvič javno o njej spregovoril tudi Putin, ki je dejal, da je glavna naloga oblasti, da zaščitijo življenja talcev.
Kmalu za tem so teroristi pristali, da se srečajo z nekdanjim predsednikom Ingušetije Ruslanom Aušejevim. Po pogovorih so izpustili 26 žensk in otrok.
Tretji dan zjutraj pa so v šoli odjeknile številne eksplozije, poročali pa so tudi o nočnem in jutranjem streljanju. Kmalu po poldnevu so teroristi dovolili reševalcem, da so odpeljali trupla, ki so že dva dni ležala pred šolo. Okoli 13. ure, ko so reševalci odstranjevali trupla, pa sta v telovadnici odjeknili dve glasni eksploziji. Sledilo je še streljanje. Takrat ni bilo takoj znano, kaj je povzročilo eksploziji, a nekatera poročila namigujejo, da so ju skrajneži sprožili povsem nehote.
Ena različica pravi, da naj bi se razstrelila samomorilska napadalka. Po drugi različici pa naj bi s koša padla eksplozivna naprava in se pri tem sprožila. Temu je sledil kaos. Talci so skušali zbežati skozi luknjo v zidu, teroristi pa so streljali na njih. Z ognjem so odgovorili tudi pripadniki varnostnih sil, pri tem pa je številnim talcem tudi uspelo zbežati.
Teroristi so preostanek talcev preselili v jedilnico. OB 13.10 so posebne enote začele akcije. Ostrostrelci so streljali, drugi pa so pomagali pri evakuaciji talcev. Vdrli so tudi v telovadnico, kjer je bilo večje število ranjenih in izčrpanih talcev, a teroristov ni bilo več tam. Na njih so streljali iz jedilnice. Okoli 14.20 je v telovadnici izbruhnil požar. Do prihoda gasilcev so večino talcev že evakuirali.
Okoli 15. ure je bila operacija reševanja talcev še vedno v teku. Med 18. in 19. uro, ko je bilo jasno, da v šoli ni več nobenega talca, so proti teroristom uporabili metalce ognja, pripeljali pa so tudi dva tanka. Nekaj minut pred polnočjo so imele sile pod nadzorom celotno šolo. Še četrti dan so reševalci iz šole umikali trupla žrtev. Sorodniki pogrešanih so na dolgih seznamih ranjenih iskali imena družinskih članov, tistim, ki so izgubili upanje, pa je preostal le še seznam pokojnih.
Putin je v Beslan prispel četrti dan zjutraj, ko je bilo že vsega konec. Obiskal je eno bolnišnico. Prvi pogrebi so potekali peti dan od začetka drame. Notranji minster Severne Osetije Kazbek Dzantijev je odstopil s položaja. "Kot častnik in kot človek po tem, kar se je zgodilo v Beslanu, nimam nobene pravice zasedati tega položaja," je dejal. V Rusiji so šest dni od začetka tragedije razglasili dvodnevno žalovanje in pokopali številne žrtve.
Rane se ne bodo nikoli zacelile
Deset let po tem se številni še vedno spominjajo teh tragičnih dni. Tisti, ki so izgubili svoje družinske člane, ne verjamejo, da se bodo njihove rane kadar koli zacelile. Še vedno hodijo na prizorišče dogodkov, ki zdaj služi kot spomenik padlim. To je eno redkih grobišč v Severni Osetiji, kjer so skupaj pokopani kristjani in muslimani.
"Tu ni nobenih muslimanov in kristjanov. Tu so otroci. To so nedolžna bitja. In prihajajo vsi ljudje - kristjani in muslimani. Prihajajo v solzah in odhajajo v solzah," je dejal Kaspolat Ramonov, upravitelj spominskega centra, ki so ga poimenovali Mesto angelov. Med dramo so bili zajeti trije člani njegove družine - žena, sin in hči. Slednja je umrla, sin pa je bil huje ranjen.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.