Novico so sporočili člani sveta prehodne iraške vlade po srečanju z ameriškim civilnim upraviteljem v Iraku Paulom Bremerjem, ki se je v petek vrnil iz ZDA.
Šele nato, do konca leta 2005, pa bodo oblikovali in sprejeli še novo ustavo in izvedli volitve, s katerimi bodo Iračani dobili svojo izvoljeno vlado. S tem so Američani spremenili prvotni načrt, po katerem bi pred prenosom oblasti Iračanom najprej oblikovali novo ustavo in izvedli volitve.
Kot je pojasnil trenutno predsedujoči svetu, kurdski voditelj Džalal Talabani, naj bi bila konec maja imenovana začasna ljudska skupščina, ki bo nato do konca junija imenovala začasno vlado. Ta začasna vlada naj bi imela polno oblast v Iraku, bila naj bi mednarodno priznana, z njeno zaprisego pa se bo formalno končala tudi ameriška okupacija Iraka, je še dodal Talabani v Bagdadu.
Američani sicer z imenovanjem nove prehodne vlade ne bodo zapustili Iraka, pač pa se bo status ameriške vojske z okupacijske sile spremenil v "vojaško prisotnost" v Iraku, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še pojasnil Talabani.
Nove operacije ameriške vojske
Ameriška vojska je v noči na soboto okrepila protiteroristične operacije v Iraku. Pri tem je bilo ubitih sedem ljudi, ki naj bi se pripravljali na napad na ameriško vojaško oporišče, ubita pa sta bila tudi dva Američana. Tako so v petek z minometi napadli nekaj lokacij, od koder so jih v preteklih dneh napadali uporniki.
Neznanci pa so na jugu Iraka po napadu na konvoj civilnih vozil ranili nekega portugalskega novinarja in ugrabili drugega, Carlosa Raleirasa, novinarja zasebne radijske postaje TSF. V eksploziji podtaknjene bombe pa je bil prek noči v Bagdadu ubit en ameriški vojak, dva pa ranjena.
Solana verjame v nemško solidarnost, Japonci še naprej mencajoče
Nemška vlada po mnenju visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane načeloma ne zavrača namestitve nemških vojakov v Iraku. Po srečanju z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem v Berlinu je za nemški časnik Bild am Sonntag dejal: "Nemčija v tem trenutku ne želi poslati vojakov v Irak. Če pa bo zveza NATO na prošnjo OZN sodelovala pri stabilizaciji Iraka, bo morala vsaka država članica zavezništva vprašanje o vojaški prisotnosti v Iraku vnovič preučiti."
Neimenovani tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva pa je v odzivu na Solanove izjave poudaril, da nemška vlada še naprej izključuje možnost posredovanja nemških vojakov v Iraku. Poudaril je, da je nemški kancler Solani v pogovorih minuli teden v Berlinu "popolnoma jasno" povedal, da vztraja pri dosedanjem stališču. Solanine izjave morebiti temeljijo na nesporazumu.
Japonska bo sodelovala pri obnovi Iraka in bo tja poslala svoje enote "takoj ko bo mogoče", je po srečanju z ameriškim obrambnim sekretarjem Donaldom Rumsfeldom v Tokiu dejal japonski obrambni minister Šigeru Išiba. Datuma odhoda japonskih vojakov v Irak ni navedel, poudaril pa je, da želi Japonska sprejeti "primerno in premišljeno odločitev".
Po sredinem samomorilskem napadu na italijanske karabinjerje v Nasiriji na jugu Iraka je Tokio za nedoločen čas odložila odhod 150 vojakov v Irak. Rumsfeld je to odločitev sprejel in dejal, da mora vsaka suverena država ravnati tako, kot se ji zdi primerno. Obenem se je Japonski zahvalil za več milijard dolarjev humanitarne pomoči, ki jo je prispevala za obnovo Iraka.
Iz Iraka bodo popoldne v Rim pripeljali trupla 18-ih italijanskih žrtev napada v Nasiriji, pokopali pa jih bodo v torek, ko bo v Italiji dan žalovanja. Obrambni minister Martino je medtem povedal, da bodo v Irak poslali dodatne čete, do največjega skupnega števila tri tisoč vojakov, kolikor ji je odobril parlament. Sedaj ima Italija v Iraku nameščenih okoli 2300 vojakov.
