'Gre za dosežek brez primere'

Zveza Nato in Rusija sta danes na vrhu v Lizboni dosegla dogovor o sodelovanju pri vzpostavljanju protiraketnega ščita v Evropi, je sporočil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen. "To je prvič, da sta se strani dogovorili za sodelovanje v obrambi," je dodal. V skupni pisni izjavi sta Nato in Rusija tudi zapisala, da zveza in država ne predstavljata več grožnje druga drugi.

Rassmusen dodaja, da je to zelo pomemben politični dogovor, v okviru katerega si bosta zveza in Rusija izmenjevala podatke o grožnjah evropskemu zračnemu prostoru. Hkrati bosta tako obe strani sodelovali pri sestrelitvi morebitnih raket.

Kot je pojasnil Rasmussen, so voditelji članic zveze na srečanju z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom dosegli dogovor o sodelovanju pri projektu postavitve protiraketnega ščita v Evropi, identifikaciji skupne grožnje, okrepitvi sodelovanja v Afganistanu ter boju proti terorizmu, piratom in trgovini z mamili.

"Od danes bomo začeli sodelovati pri protiraketni obrambi vojakov na terenu, nato pa bomo sodelovanje razširili tudi na obrambo ozemlja," je povedal generalni sekretar Nata. "Z izmenjavo informacij si bomo povečali pregled stanja nad Evropo in hitreje odkrivali morebitne grožnje," je še dejal. Ščit, ki naj bi ga vzpostavili v desetih letih, naj bi zaveznike stal okoli 200 milijonov evrov. Temeljil naj bi na ameriških prestreznih raketah in radarjih ter evropskih protiraketnih sistemih, zveza Nato pa naj bi poskrbela za povezljivost teh sistemov. Zdaj bo pri vzpostavljanju tega sistema sodelovala tudi Rusija. Rusija in Nato bosta tako prvič sodelovala pri skupnih obrambnih prizadevanjih, je izpostavil Rasmussen. "Gre za dosežek brez primere," je poudaril.

Generalni sekretar Nata je tudi zaradi dogovora z Rusijo označil vrh Nata v Lizboni za enega najbolj vsebinskih v zgodovini zavezništva do zdaj. "Lizbona je svež začetek na poti k večjemu zaupanju in sodelovanju (...) Je prava prelomnica," je še poudaril generalni sekretar Nata in dodal, da bo naslednji vrh zavezništva leta 2012 v ZDA.

Medvedjev vrh označil za zgodovinskega

Medvedjev je pozdravil dosežke vrha, še posebej dogovor o protiraketni obrambi, in jih označil za "zgodovinske". Napovedal je, da bodo pogovori o tem še potekali, sodelovanje pa bo moralo biti partnersko, sicer Rusija pri tem ne bo več sodelovala. Dejal je, da so "premostili medsebojne razlike iz preteklih let", posebej tiste iz leta 2008, ko je prišlo do ruskega vojaškega posredovanja v Gruziji in znatne ohladitve odnosov z Natom.

Sicer je priznal, da razlike v pogledih na to obdobje še obstajajo, vendar je izpostavil pozitiven dogovor današnjega srečanja, da to vprašanje ne bo cokla v nadaljnjem razvoju medsebojnega sodelovanja. S pogovori pa bodo morda tudi rešili to vprašanje, je dejal.

"Konec je obdobja hladnih odnosov. Zdaj jih bomo okrepili," je poudaril ruski predsednik. Gre predvsem za okrepitev sodelovanja v boju proti terorizmu, proti trgovini z drogami, proti širjenju orožja za množično uničevanje in proti piratstvu. "To so teme, pri katerih nimamo razlik," je poudaril.

Protiraketni ščit za ZDA in Evropo

Ameriški predsednik Barack Obama je na vrhu Nata v Lizboni pojasnil, da bo Nato razvil protiraketni ščit, ki bo varoval večino evropskih držav in ZDA. Omenjeni projekt je imenoval kot pomemben korak za zavezništvo in evropsko varnost.

Sporazum je sledil letu pogovorov o določitvi najboljših načinov za usklajevanje prizadevanj za zaščito članic 61 let starega zavezništva. Sistem bo ''dovolj močan, da bo pokril ves Natov evropski teritorij in populacijo kot tudi ZDA'', je povedal Obama.

Načrt protiraketne obrambe "ponuja vlogo za vse naše zaveznike kot odgovor na grožnje našega časa," je dejal predsednik. "To kaže na našo odločenost za zaščito naših državljanov pred grožnjo balističnih izstrelkov."

Operacije v Afganistanu končane do leta 2015

Pred tem so zaveznice zveze Nato pričakovano potrdile načrt tranzicije v Afganistanu, po katerem naj bi se bojne operacije pod Hindukušem končale do konca leta 2014.

"Zagnali smo proces, v skladu s katerim bodo Afganistanci spet postali gospodarji v svoji hiši," je odločitev na skupnih pogovorih z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom in afganistanskim predsednikom Hamidom Karzajem naznanil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen.

V začetku prihodnjega leta bodo Afganistanci tako začeli postopoma prevzemati odgovornost za varnost v prvih mestih, okrožjih in pokrajinah. Rasmussen je sicer znova poudaril, da ta načrt nikakor ne pomeni, da Nato zapušča Afganistan. Dokaz za to je tudi dolgoročno strateško partnerstvo, ki sta ga danes ob prisotnosti Bana podpisala Rasmussen in Karzaj.

Nato naj bi sicer z letom 2014 prevzel bolj podporno vlogo v Afganistanu, predvsem v obliki urjenja afganistanskih vojakov in policistov. Da bi načrt uspel, je misija njihovega urjenja ključna, je še izpostavil Rasmussen in hkrati pohvalil že sedanjo pripravljenost afganistanskih sil.

Talibani: Nato je obsojen na poraz

Glede Afganistana pa so se odzvali tudi talibani. V sporočilu, ki so ga posredovali po elektronski pošti, so zapisali, da je Nato obsojen na poraz. "Po devetih letih okupacije je postalo jasno, da so zavojevalci obsojeni na enako usodo kot tisti, ki so že pred njimi šli po tej poti. Od povečevanja njihovih sil, nove strategije, novih generalov, novih pogajanj in nove propagande ni povsem nobene koristi," so zapisali.

EU najtesnejši zaveznik ZDA

Ob robu vrha Nato-Rusija je potekal tudi vrh EU in ZDA. To je prvi čezatlantski vrh po uveljavitvi lizbonske pogodbe in po ohladitvi odnosov zaradi odpovedi Obamove udeležbe na načrtovanem majskem vrhu priložnost za nov začetek. Vendar pa kratko srečanje v senci vrha zveze Nato ne vzbuja pričakovanj, da je Obama Evropi pripravljen posvečati več pozornosti. Vrh se je začel s približno enourno zamudo; evropska stran je morala počakati, da je Obama končal novinarsko konferenco po vrhu Nata.

Odpoved majskega vrha v Madridu je bila še posebej velik udarec za EU, saj je le nekaj mesecev prej uveljavila lizbonsko pogodbo, ki naj bi ji zagotovila več vpliva v svetu in enotnejše zastopanje na srečanjih, kot je vrh z ZDA. Z Obamo se sestajata predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ameriškega predsednika spremlja državna sekretarka Hillary Clinton, evropsko dvojico pa visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton.

Obama je po srečanju z vrhom Evropske unije poudaril, da ZDA nimajo tesnejših partnerjev od Evrope. Po približno enoinpolurnem sestanku je še povedal, da vrh z EU sicer ni bil tako razburljiv kot drugi, ker se "v osnovi o vsem strinjajo", a dodal, da je vendarle pomemben, ker je odnos med stranema temelj za delovanje v svetu. Tudi Van Rompuy je izpostavil, da so ZDA najtesnejša in najpomembnejša partnerica Evropske unije. Barroso pa je poudaril, da se je udeležil številnih vrhov z ZDA, a da je bil ta zaradi svoje intimnosti res drugačen.

"Treba bo iti preko nekaterih temnih senc"

Slovenski premier Borut Pahor, ki se vrha udeležuje skupaj z obrambno ministrico Ljubico Jelušič in zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem, je izrazil razumevanje, da nimajo vse države članice Nata dobrih izkušenj z Rusijo – še posebej to velja za države nekdanjega sovjetskega bloka – vendar bi bilo treba po njegovem mnenju "iti preko nekaterih temnih senc v odnosih" in okrepiti sodelovanje. "To lahko prispeva k trajnejšemu miru in varnosti," je prepričan slovenski premier, ki je podprl tudi "usklajeno" raketno obrambo med Natom in Rusijo. Pahor je sicer dejal, da ima Slovenija odlične odnose z Rusijo, to izkušnjo pa želi prenesti tudi na druge zaveznice.

Pahor upa, da bo proces prenosa odgovornosti na Afganistance čim krajši. Uspešnost procesa tranzicije bo po njegovih besedah odvisna tudi od afganistanskih oblasti, ali bodo lahko prevzele efektivno in tudi demokratično oblast, ki se bo borila proti korupciji in za človekove pravice. Le tako bo lahko Afganistan stabilen partner v mednarodni skupnosti, ta pa bo skupaj s Slovenijo imela legitimnost za delovanje v Afganistanu, je dejal Pahor.

Slovenci v Afganistanu do konca leta 2012?

Hkrati je spomnil, da se sedanja slovenska misija v državi izteče najkasneje konec leta 2012. Že prihodnje leto, po dveh polletnih rotacijah, bo vlada preučila, kako se uresničujejo cilji te misije. Če Slovenija z rezultati ne bo zadovoljna, bo lahko prišlo tudi do prekinitve misije. Pahor je izpostavil še, da Slovenija v Afganistanu ne sodeluje v bojnih misijah. Izpostavil je tudi, da Slovenija še ni zabeležila smrtne žrtve med svojimi vojaki na mednarodnih operacijah, hkrati pa izrazil upanje, da se to tudi nikoli ne bo zgodilo.

Ministrica za obrambo je pojasnila, da se je odločitev vlade s konca lanskega leta izkazala za "vizionarsko" glede na današnje odločitve vrha Nata, da še dodatno okrepi urjenje in usposabljanje afganistanskih varnostnih sil in da s tem nadaljuje tudi po tem, ko naj bi se končale bojne operacije v Afganistanu. Pri tem je še pojasnila, da je dodaten prispevek v obliki inštruktorjev napovedalo 21 držav zaveznic. Slovenije sicer ni med njimi, saj je po oceni vlade sedanja oblika sodelovanja z 90 vojaki povsem primerna, je še pojasnila.