Tujina

Obama žuga finančnikom

New York, 14. 09. 2009 20.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
6

Pred natanko letom dni je banka Lehman Brothers dokončno klonila pod bremenom milijardnih izgub. Skoraj v trenutku so se v rdečo obarvale borze po vsem svetu. Je mogoče, da se finančni svet ni naučil lekcije?

Pretiravanje, ker je bilo preveč ljudi motiviranih le s hitrim zaslužkom, je pravi vzrok krize, je poudaril Obama.
Pretiravanje, ker je bilo preveč ljudi motiviranih le s hitrim zaslužkom, je pravi vzrok krize, je poudaril Obama. FOTO: Reuters

Minilo je natanko leto dni od zloma ene od največjih bank na svetu, Lehman Brothers. Dogodek je svet dokončno pahnil v krizo, ki se je v finančnih inštitucijah na Wall Streetu in drugje kuhala že nekaj časa.

Za številne 'navadne ljudi' kriza še zdaleč ni mimo. "Danes ob 9.30 so me odpustili. Najemite me," sporoča ženska.
Za številne 'navadne ljudi' kriza še zdaleč ni mimo. "Danes ob 9.30 so me odpustili. Najemite me," sporoča ženska. FOTO: Reuters
Demokratski predsednik je v svojem govoru trdil, da je februarja sprejet 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket zaslužen, da gospodarstvo ni "zgrmelo v prepad". Stimulacijski paket so potrdili ob nasprotovanju republikancev, ki jih je bolj kot preprečitev katastrofe skrbelo povečanje proračunskega primanjkljaja. Sicer pa je Obama znova pozval kongres, da potrdi njegov predlog regulativnih reform.

Obletnico so obeležili tudi borzniki na Wall Streetu, ki jim je ameriški predsednik Barack Obama osebno položil na srce: ne vračajte se k nepremišljenim postopkom, ki so spravili svet na rob finančnega zloma. "Na žalost so v finančnem sektorju ljudje, ki narobe razumejo dogajanje. Namesto, da bi se iz propada Lehman Brothers in krize, po kateri se še pobiramo, kaj naučili, so se odločili, da se za te lekcije ne bodo zmenili,“ je opozoril.

Nevihta se počasi končuje, vendar pa je potrebna previdnost, da se ne bodo spet začeli zbirati oblaki, je 'na kraju zločina' dejal ameriški predsednik. "Vrnitev v normalnost ne pomeni vrnitve v samozadovoljnost,“ je požugal. Plaz, ki se je sprožil na Wall Streetu, so sčasoma zajezili ukrepi svetovnih vlad in centralnih bank, vendar pa nevarnost v ZDA po ocenah poznavalcev ne bo minila, dokler ne bo ostrejšega nadzora nad finančno industrijo.

Ljudje zahtevajo reformo finančnega sektorja.
Ljudje zahtevajo reformo finančnega sektorja. FOTO: Reuters

Povzročitelji krize so jo sicer dobro odnesli, saj je ameriška vlada za reševanje bank in drugih finančnih ustanov namenila kar 700 milijard dolarjev. Njihov propad bi namreč lahko vodil v ponovitev gospodarske depresije iz 30. let prejšnjega stoletja. Tokrat pa jim je Obama dejal, da na tovrstno pomoč ne morejo več računati.

Obama je govor imel v Federal Hallu nasproti borze, kjer je bil prvi sedež ameriške vlade. V živo so mu prisluhnili vodilni finančnih podjetij, kongresniki in člani vlade, pred stavbo pa se je zbrala nepregledna množica ljudi.

Pred letom dni je finančni svet doživljal pretrese: ugledna investicijska banka Lehman Brothers s kar 158-letno tradicijo je razglasila stečaj. V začetku leta 2008 je bilo na Wall Streetu pet neodvisnih investicijskih bank, septembra pa le še dve.
Pred letom dni je finančni svet doživljal pretrese: ugledna investicijska banka Lehman Brothers s kar 158-letno tradicijo je razglasila stečaj. V začetku leta 2008 je bilo na Wall Streetu pet neodvisnih investicijskih bank, septembra pa le še dve. FOTO: Reuters

Iz propadajočih bank nastali finančni giganti

Finančna kriza je v ZDA povzročila tudi problem prevelikih finančnih ustanov. Ameriška vlada je lani pomagala JP Morgan Chase prevzeti investicijsko banko Bear Stearns, Lehman Brothers je pustila propasti, banki Bank of America pa je pomagala prevzeti Merrill Lynch. Chase in Bank of America imata sedaj skupaj z banko Wells Fargo 2300 milijard dolarjev depozitov oziroma tri od 10 dolarjev od vseh depozitov v ZDA.

Omenjene tri banke so skupaj z Goldman Sachs in Citigroup v drugem letošnjem četrtletju ustvarile skupaj za 13 milijard dolarjev dobička. S tem znova nastajajo finančne ustanove, ki so prevelike, da bi jih pustili propasti, ne da bi ogrozili celoten sistem. O tem so voditelji gospodarsko najpomembnejših držav iz skupine G20 že govorili in bodo ponovno na vrhu v Pittsburghu konec meseca.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

umetnikvedno
15. 09. 2009 07.51
Nikoli in res nikoli finančniki ali bogati ljudje nebojo dali svojega denarja za napredek ali razvoj države.Državo lahko razviješ z pravično porazdelitvijo denarja in vedno v zadovoljstvo delovskega razreda.Samo takrat država cveti! Vse drugo je samo sprenevedanje!
voodooSLO
15. 09. 2009 00.52
a je sploh odgovarju kdo od teh ljudi k so napravli to ???
la80vie
14. 09. 2009 23.57
manjsa skupina ljjudi ki zavolja lastne financne koristi "ugrabi", iznici, ogrozi financne koristi ostalega sveta ... financni terorizem?
spartanec_90
14. 09. 2009 23.47
kaj pa ostale banke ki so bolj pomeben od teh dveh recimo banka od rotschildov ali pa recimo rockefellerjev al pa morganovih kaj pa te banke me ful zanimajo te federalne rezerve !!!!!
silesius
14. 09. 2009 22.49
to pa se dogaja ciklično
resmen
14. 09. 2009 21.58
eni in isti...