Medtem ko Američani in svet že vedo, da je na predsedniških volitvah dosedanji predsednik Barack Obama premagal republikanskega protikandidata Mitta Romneyja, v ameriški zvezni državi Florida še kar preštevajo oddane glasove.
Čeprav rezultati volitev na Floridi zmage Baracku Obami ne morejo odnesti, lahko 29 elektorskih glasov te zvezne države zmanjša razliko med tekmecema. Ta sicer v absolutnem seštevku glasov znaša le slaba dva odstotka in kaže na to, kako zelo so Američani trenutno razdeljeni pri političnih vprašanjih.
Obama se je že vrnil v Belo hišo
Čakajo ga namreč naporna pogajanja s predstavniškim domom, ki ga obvladujejo republikanci, o fiskalnem paketu, ki predvideva tudi povišanje davkov in krčenje stroškov države na več področjih. Od tega, ali bo dogovor sklenjen ali ne, je namreč odvisno razpoloženje na Wall Streetu, pa tudi okrevanje ameriškega gospodarstva v očeh investitorjev.
Obamo čaka tudi nadaljevanje dela pri zunanji politiki, vključno z vprašanjem iranskega jedrskega programa, umikom sil iz Afganistana in reševanjem vse več odprtih vprašanj s Kitajsko.
Volivci od Obame tudi pričakujejo, da bo svoj drugi mandat izkoristil zato, da bo izpolnil več obljub kot v prvem. Poleg tega je nov mandat dobil v času, ko se država spopada s skoraj osemodstotno brezposelnostjo, zato volivci pričakujejo hitre ukrepe na tem področju.
Marsikaj bo odvisno tudi od tega, ali bo Obami tokrat bolje uspelo sodelovati z republikanci. Mitt Romney je po tem, ko je priznal poraz, sicer dejal, da zdaj ni čas za politične razprtije, ker je država v težavah, in izrazil upanje, da bo Obama uspešen predsednik, a znotraj republikanske stranke je ozračje precej bolj napeto.
Je pa Obama v znak sodelovanja že poklical dva vplivna republikanca, ko gre za oblikovanje politike stranke – Johna Boehnerja in Mitcha McConnella, pri katerih naj bi iskal soglasje za načrt, po katerem bi srednjemu razredu in malim podjetnikom znižali davke ter ustvarili delovna mesta, davki pa naj bi se povišali za Američane, ki letno zaslužijo več kot 250.000 dolarjev. Z varčevanjem in višjimi davki naj bi državni proračun okrepili z okoli 600 milijardami dolarjev.
Na drugi strani se Obama srečuje z velikim naraščanjem državnega dolga, ki znaša že 16 bilijonov dolarjev, med največjimi upnicami je sicer Kitajska, na drugi strani pa bo moral najti denar, ki ga je obljubil revnejšim slojem za socialne transferje.
Boehner sicer meni, da je dogovor mogoč, pričakuje pa, da bo Obama več naredil glede varčevanja, ne le dvigovanja davkov.
Medtem ko Obama nadaljuje življenje in delo v Beli hiši, je v taboru republikancev zavladalo veliko nezadovoljstvo.
Na volitve so se namreč odpravili prepričani, da Mittu Romneyju lahko uspe. Sicer mu ni veliko manjkalo, a poraz je poraz. Analitiki pa menijo, da sta zanj krivi predvsem dve napačni republikanski domnevi.
Prva je ta, da ni prav nobene možnosti, da Obama zmaga v tako slabi gospodarski klimi. Statistika pač kaže, da še nihče po predsedniku Franklinu D. Rooseveltu ni zmagal, če je bila brezposelnost višja od sedmih odstotkov, indeks zaupanja potrošnikov pa pod 95 (ameriški je oktobra znašal le 72).
Tudi potem ko je bilo jasno, da Obama v anketah ne izgublja veliko v primerjavi z Romneyjem, so se republikanci še naprej zanašali na ekonomske kazalnike. Očitno so se ušteli pri pomembnem podatku – neka druga raziskava je namreč pokazala, da kar 53 odstotkov volivcev za slabe ekonomske razmere v državi ne krivi Obame, ampak zadnjega republikanskega predsednika Georgea Busha.
Druga napaka je bila, da so bili trdno prepričani, da je navdušenje nad Obamo v primerjavi z letom 2008 toliko splahnelo, da mu ne bo uspelo mobilizirati dovolj velikega volilnega telesa. Predvidevanja so bila napačna, ker država postaja vse bolj raznolika, predvsem na račun latinopriseljencev, ki jim je prav administracija Baracka Obame podelila številne pravice, republikanci pa jih od sebe odvračajo s strogo protipriseljensko retoriko.
Analitiki menijo, da so se republikanci preveč zanašali na navdušene aplavze na lastnih konvencijah, pri tem pa pozabili, da morajo nagovoriti širši krog volivcev – in še najpomembnejše – nezadovoljne s politiko Baracka Obame tudi dejansko spraviti na volišča.
Faber: Obama je katastrofa
Po zmagi Baracka Obame se je oglasil tudi švicarski ekonomist Marc Faber, znan po tem, da je leta 1987 svojim strankam ukazal umik z borze le en teden pred borznim zlomom, pravilno pa je napovedal tudi krizo leta 2007.
Dejal je, da so Američani izbrali narobe, da bi bil boljša izbira Romney, ki bolje razume problem naraščajočega državnega dolga. Okrcal je tudi ideje Obame, da bi bolj reguliral trg dela, zaposlovanje in višal davke. Kot pravi, bo s tem dosegel ravno nasproten učinek. Napovedal je tudi, da bodo finančni trgi zdrsnili še za dobrih 20 odstotkov, čeprav je trenutno težko oceniti realno situacijo, ker je na trgih toliko manipulacije.
Če torej ne na borzi – kako naj vlagatelji drugače zaščitijo svoje premoženje? Na to vprašanje Faber v svojem slogu odgovarja, naj si kupijo brzostrelko. Pravzaprav bo še boljša ideja tank. "Šalo na stran. Težava, ki jo imamo danes, so zmanipulirani trgi. Mislim, da je bil Obama znova izvoljen po zaslugi tiskanja denarja, ki koristi tako imenovanim 0,25 odstotka. Seveda demokrati javno napadajo velike živine Wall Streeta, imenujejo jih dobičkarji sistema, a ne pozabimo, da je gospod Bernanke tisti, ki tiska denar in omogoča manipulacijo. Pravzaprav dvomim, da bo zaradi škandalov, ki še prihajajo, Obama sploh ostal predsednik še prihodnja štiri leta, a to je že druga zgodba," meni Faber.
Eksplozivna izjava, zaradi katere so mediji od Faberja seveda zahtevali dodatna pojasnila. "Veliko dima je in mislim, da je torej nekje tudi ogenj. V resnici sicer ne vemo, kakšen bo svet v naslednjih petih letih, mislim pa, da bodo centralne banke še naprej tiskale denar, življenjski standard v zahodnem svetu, ne le ZDA, pa bo še naprej padal, ker bodo stroški življenja vse bolj presegali prihodke. Stroški življenja so vse višji tudi zaradi vse višjih davkov. Strategija je napačna. Na eni strani so vse slabše ekonomske razmere, na drugi pa še kar tiskamo denar," meni Faber.
Čeprav je torej nekoliko kritičen do Obame, meni, da je za svet vseeno bolje, da je zmagal on. Optimalna rešitev bi bil sicer po njegovem mnenju tretji scenarij. "Škoda, da ne moreta oba izgubiti volitev!"
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.