Ameriški republikanski kongresnik Paul Broun iz zvezne države Georgia je izrazil bojazen, da bi novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama utegnil vzpostaviti varnostne sile v stilu gestapa, s pomočjo katerih bi uveljavil diktatorstvo po vzoru marksizma ali fašizma. "Mogoče to zveni nekoliko noro in neutemeljeno, vendar je dejstvo, da je prav on predlagal nacionalne varnostne sile," je poudaril Broun. Dodal je, da poskuša le opozoriti na dejstvo, da bi lahko ZDA imele težave s tovrstno filozofijo – filozofijo radikalnega socializma ali marksizma.

Broun se je ob tem skliceval na julijski Obamov govor, v katerem je Obama pozval k oblikovanju civilnih sil, ki bi del skrbi za nacionalno varnost prevzele od vojske in jo s tem razbremenile. "To je natanko tisto, kar je Hitler storil v nacistični Nemčiji in kar so storili tudi v Sovjetski zvezi. Ko je Obama predlagal sile nacionalne varnosti, ki bi mu odgovarjale in bi bile enako močne kot vojska, je po mojem mnenju pokazal znamenja marksista," je prepričan Broun.

Obamova ekipa Brounovih opazk ni želela komentirati. Tiskovni predstavnik njegovih svetovalcev Tommy Vietor je le pojasnil, da je Obama v omenjenem govoru mislil predvsem na civilne rezervne enote, ki bi se prizadevale predvsem za izvajanje obnove kot tudi za ponovno vzpostavitev infrastrukture, kar je bila že ideja administracije odhajajočega predsednika Georgea W. Busha.

Bush izsiljuje Obamo?

Obama je Busha pozval, naj sprejme nujne ukrepe za zaščito avtomobilske industrije, poroča spletna stran New York Times, ki navaja svoje vire. Bush in Obama sta se včeraj sestala v Beli hiši, kjer sta se pogovorila o prenosu oblasti, vojni v Iraku in gospodarski krizi.

Bush postavlja pogoje

Busheva administracija s finančno injekcijo, vredno 700 milijard dolarjev, ni podprla avtomobilske industrije. Obama pa meni, da je avtomobilska industrija hrbtenica ameriške proizvodnje.

Bush naj bi zagotovil, da bo sprejel nujne ukrepe, če bodo demokrati nehali ovirati prostotrgovinski sporazum s Kolumbijo, poroča New York Times. Ker Obama in njegovi demokrati niso pristaši omenjenega dogovora, bodo najverjetneje počakali do 20. januarja, ko bo Obama tudi uradno prevzel vodenje države. Takrat pa bodo začeli spreminjati dosedanjo politiko. Obama je namreč dejal, da dogovora s Kolumbijo ne more podpreti, vse dokler ne bo ta država preprečila umorov delavskih sindikalistov in drugih oblik nasilja.

Toda avtomobilska industrija ne more čakati. Takojšnji ukrepi so nujni. Avtomobilski gigant General Motors je pred finančnim kolapsom. Vodstvo je sporočilo, da morda ne bodo preživeli do konca leta. Zaradi krize je povpraševanje po avtomobilih padlo, število delovnih mest se zmanjšuje, vrednost delnic podjetja pa strmo pada.

O sestanku ne želijo govoriti

O včerajšnjem sestanku ni uradnih poročil, tako da ni znano, kaj sta se Bush in Obama dogovorila. Znana pa so Obamova stališča, ki jih je predstavil v predvolilni kampanji.

John Podesta, ki vodi priprave na prevzem predsednikovanja, je v nedeljo povedal, da bo Obama preučil Busheve izvršne odredbe glede številnih vprašanj. Kot morebitna zakona, ki bi ju Obama lahko preklical z izvršnimi odredbami, je Podesta navedel zakon o raziskavi izvornih celic ter zakon o podelitvi pravic za črpanje nafte in zemeljskega plina na 145.000 hektarjih divjine v Utahu. Izvršna odredba je najhitrejša pot za novega predsednika, da uveljavi svojo oblast, saj je lahko sprejemanje novega zakona preko kongresa dolgotrajno, tudi če ima predsednik v kongresu večinsko podporo.

Obamovi svetovalci pa naj bi pripravljali tudi predlog, po katerem bi več deset ali sto terorističnih osumljencev, zaprtih v spornem ameriškem oporišču Guantanamo na Kubi, ali izpustili ali jim omogočili sojenje pred ameriškimi kazenskimi sodišči.

Med svojo predvolilno kampanjo je Obama Guantanamo označil za "žalostno poglavje ameriške zgodovine" in ocenil, da je ameriški pravosodni sistem dovolj usposobljen za obravnavo zapornikov. Le malo pa je znanega, kaj namerava Obama storiti, ko bo Guantanamo nekoč zaprt.