Obama razglasil kandidaturo

45-letni Barack Obama je doslej prvi temnopolti kandidat, ki je uradno stopil v boj za osvojitev nominacije demokratske stranke za predsedniške volitve leta 2008, v javnomnenjskih raziskavah pa zaostaja za senatorko iz New Yorka Hillary Clinton.

Kandidaturo je razglasil v državnem kongresu Illinoisa v Springfieldu, kjer je preživel osem let kot državni senator. Ob veliki medijski pozornosti je privržencem dejal, da lahko zgradijo bolj upanja polno Ameriko. Priznal je pomanjkanje izkušenj na zvezni politični ravni, vendar pa je bil v Washingtonu dovolj dolgo, da ve, da ga bo potrebno spremeniti. V govoru je poudarjal zgodovinske izzive in prelomnice in predvsem upanje na boljšo prihodnost.

Obama se je Američanom na nacionalni ravni prvič predstavil z govorom na konvenciji stranke leta 2004 v Bostonu, kjer so za predsedniškega kandidata potrdili senatorja iz Massachusettsa Johna Kerryja. "Kdo bi si mislil, da bo novi senator iz države Illinois, suhec brez denarja in s čudnim imenom," ga je leta 2004 pred govorom napovedala njegova soproga, prav tako pravnica Michelle Obama.

Napad na Obamo

Demokratski nasprotniki in morda kasneje tudi republikanci ga bodo napadali predvsem zaradi pomanjkanja izkušenj s področja nacionalne varnosti. Čakajo ga tudi pritlehni napadi, ker je temnopolt, že sedaj pa se omenja dejstvo, da je njegovo polno ime Barack Hussein Obama, ki se rima na Osama.

Obama se je rodil na Havajih materi iz Kansasa in očetu iz Kenije, odraščal je tudi v Indoneziji, opazili pa so ga že med študijem prava na Harvardu, kjer je bil prvi temnopolti urednik publikacije Harvard Law Review. Njegovo ime v jeziku svahili pomeni "blagoslovljeni".

Njegov politični slog je umirjen, podporniki pravijo, da ima karizmo ter da zna poslušati predloge in sprejemati kompromise. Zna biti tudi trmast, kar je spoznala njegova nekdanja mentorica pri pravniškem podjetju, ki jo je vztrajno vabil na zmenke, na koncu pa sta se poročila. Je zagovornik smrtne kazni, brez česar v ZDA ni upanja na uspeh na predsedniških volitvah, vendar pa le v primerih najhujših zločinov, ker meni, da smrtna kazen ne odvrača ljudi od zločinov. Obama naj bi na skrivaj tudi kadil, vendar pa naj bi se sedaj zaradi kampanje odločil, da bo opustil razvado.