Obama – človek, ki je premagal Clintonovo, vojnega veterana in zdaj še bogatega poslovneža

Barack Hussein Obama se je rodil 4. avgusta 1961 na Havajih, kjer sta se spoznala njegova starša, Anna Dunham iz Wichite v Kansasu in kenijski študent Barack Hussein Obama st. Starša sta se že po dveh letih razšla in pozneje ločila. Mama se je nato poročila z Indonezijcem in družina se je leta 1967 preselila v Indonezijo.

Očeta je Obama po ločitvi staršev videl le še enkrat, preden je ta leta 1982 umrl v prometni nesreči. Obama se je leta 1971 iz Indonezije vrnil v Honolulu na Havajih, kjer so zanj skrbeli materini starši. Mama je živela med Indonezijo in ZDA, leta 1995 pa je umrla za rakom na jajčnikih. Po očetu ima Obama v Afriki šest še živečih polbratov in polsester, več stika pa je ohranil s polsestro Mayo Soetoro Ng.

Obama se je dve leti šolal v Los Angelesu, nato na newyorški univerzi Columbia, kjer je leta 1983 diplomiral iz mednarodnih odnosov. Po šolanju se je preselil v Chicago, kjer je delal kot organizator v skupnosti. To mu je dalo podlago za eno najučinkoviteje organiziranih predsedniških kampanj v ameriški zgodovini.

Leta 1988 je prvič potoval v Evropo in Afriko ter se vpisal na pravno šolo Harvarda, kjer je postal prvi temnopolti na čelu revije "Harvard Law Review". Istega leta je bil tudi krščen, in sicer v cerkvi črnske skupnosti "Trinity United Church of Christ".

Leta 1991 je diplomiral z odliko, leto pozneje pa se je poročil z Michelle Robinson, ki jo je spoznal leta 1989. Čeprav je sprva zavračala ponudbe za zmenke, je vztrajal in uspelo mu je. Z Michelle imata dve hčerki, 14-letno Malio in 11-letno Sasho.

Senator že leta 1996

Na politični položaj je bil prvič izvoljen leta 1996; postal je državni senator Illinoisa, kar mu je uspelo še dvakrat. Leta 2000 je doživel do zdaj edini politični poraz – na primarnih volitvah demokratov za sedež v zveznem predstavniškem domu. Leta 2004 pa mu je uspelo na volitvah v zvezni senat, kjer je bil šele peti temnopolti senator v zgodovini ZDA.

Demokratski predsedniški kandidat John Kerry mu je leta 2000 ponudil življenjsko priložnost glavnega govornika na demokratski nacionalni konvenciji v Bostonu. To je Obama dobro izkoristil z govorom proti delitvam v ZDA, po katerem so mu številni politični analitiki napovedali svetlo politično prihodnost.

V senatu si je mednarodne izkušnje pridobival z vodenjem pododbora za evropske zadeve v odboru za mednarodne odnose, ki ga je vodil njegov podpredsedniški kandidat Joseph Biden. Po le dveh letih senatne kariere je naznanil predsedniško kandidaturo.

Na prvih volitvah moral premagati Clintonovo, nato še vojnega veterana

Sprva mu analitiki niso pripisovali velike možnosti za zmago med demokrati, ker so bile vse oči uprte v favorizirano protikandidatko Hillary Clinton. A ljudje so izbrali Obamo, ki je navduševal z govori ter že sam po sebi pomenil spremembo in prelom s preteklostjo. Na splošnih volitvah je premagal republikanca, vojnega heroja iz Vietnama in dolgoletnega senatorja Johna McCaina.

Na letošnje volitve se je odpravil z manjšo podporo kot pred štirimi leti in ankete so napovedovale zelo tesen izid. Po demokratski nacionalni konvenciji v začetku septembra je bil Obama sicer v jasnem vodstvu, a ga je izgubil po prvem televizijskem soočenju z republikanskim protikandidatom Mittom Romneyjem.

Republikanec je namreč odmevno opozoril na pomanjkanje napredka pri zaposlovanju in gospodarski rasti. Zato so bili dosežki Obame v prvem mandatu bolj ali manj v ozadju, vključno s sicer polovično zdravstveno reformo, ki jo je letos potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA.

Obama je skoraj vse zakonodajne dosežke uresničil v prvih dveh letih, ko so imeli demokrati večino v kongresu. Volivci so za slabo delo leta 2010 na kongresnih volitvah kaznovali le demokrate in z republikanskim prevzemom večine v predstavniškem domu se je začela blokada odločanja.

V prvem mandatu dobil tudi Nobelovo nagrado za mir

Prvi zakon, ki ga je Obama podpisal leta 2009, je bilo izenačenje plač žensk za enako opravljeno delo z moškimi. Najprej se je posvetil ekonomiji in isto leto podpisal 787 milijard dolarjev vreden zakon o stimulacijski porabi, ki ni pripeljal do bistvenega okrevanja, naj bi pa po trditvah demokratov ekonomijo obvaroval še hujšega zastoja oziroma nove recesije.

Že leta 2009 je dobil Nobelovo nagrado za mir, kar je bilo po mnenju neodvisnih opazovalcev prehitro, isto leto pa je odpravil prepoved financiranja organizacij, ki v tujini pomagajo pri splavu. Odpravil je omejitve na financiranje raziskav izvornih celic človeških zarodkov, razširil zdravstveno zavarovanje za revne otroke, ženskam pa se je prikupil tudi z imenovanjem dveh vrhovnih sodnic.

Leta 2011 je končal prepoved odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah, letos pa je postal prvi predsednik ZDA, ki je javno podprl homoseksualne poroke. Olajšal je dostop do zaupnih informacij vlade, podpisal zakon o reformah regulacij finančne industrije ter večji zaščiti potrošnikov, marca 2009 pa je zagotovil zvezna sredstva za rešitev ameriške avtomobilske industrije, ki danes spet posluje z dobički in vrača posojeni denar.

Guantanama ni zaprl

Na zunanjepolitičnem področju je znova zagnal odnose z Rusijo in z Moskvo podpisal nov sporazum Start o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve. Mednarodno javnost je razočaral, ker zaradi nasprotovanja senata ni zaprl taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, uspelo pa mu je končati vojno v Iraku in obljubiti, da bo do konca leta 2014 storil isto z vojno v Afganistanu.

Najbolj je odmeval njegov ukaz za napad na vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, a le za kratek čas. Vsi dosežki namreč ostajajo v senci počasnega gospodarskega okrevanja in visokih proračunskih primanjkljajev ZDA, ki so ves čas, odkar je na oblasti, presegali 1000 milijard dolarjev.