Obama prehitel Clintonovo

Zadnja javnomnenjska raziskava inštituta Gallup in ameriškega časnika USA Today kaže, da je med kandidati demokratov za predsedniško nominacijo prvič prišlo do spremembe na prvem mestu. Po anketi, v kateri so sodelovali demokratski in neodvisni volivci, bi za senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo volilo 30 odstotkov vprašanih, za senatorko iz New Yorka Hillary Clinton pa 29 odstotkov.

Clintonova: Rezultati so nerealistični

Volilni štab Hillary Clinton se je nemudoma odzival na anketo in jo označili za nerealistično, ker je poleg demokratskih zajela tudi neodvisne volivce, ki seveda večinoma ne bodo sodelovali v procesu izbiranja demokratskega predsedniškega kandidata ali kandidatke. Anketa televizije ABC in časopisa Washington Post je pretekli teden v torek pokazala, da Clintonova vodi pred Obamo za 12 odstotkov. Podobne izide so pokazale tudi druge ankete v zadnjem času, ki so za mnenje spraševale demokrate, ki se bodo verjetno udeležili volitev.

Ankete več lot leto dni pred volitvami seveda ne pomenijo veliko, vendar pa rezultati Gallupov javnomnenjske raziskave kažejo, da položaj Hillary Clinton kot neizogibne izbire za demokrate ni več tako samoumeven, čeprav je še vedno "institucionalna" kandidatka, podobno, kot je bil to leta 2000 George Bush.

Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore, ki sploh ne kandidira, se je uvrstil na tretje mesto s 17 odstotki podpore, pred vsemi ostalimi kandidati. Gore, ki se ne poteguje za politični položaj, sedaj v javnosti deluje precej manj "leseno" kot leta 2000, njegova priljubljena tema, boj proti segrevanju ozračja, pa dobiva vse več podpore. Celo Bush po novem priznava, da problem obstaja in ga je potrebno začeti reševati.

Republikanski kandidati 'udrihali' po Bushu

Osnovna značilnost televizijskega soočenja republikanskih kandidatov za predsedniško nominacijo v torek v Manchesteru v državi New Hampshire je bila precej "demokratska", saj so si udeleženci soočenja v organizaciji televizije CNN prizadevali, kdo bo bolj kritiziral ravnanje predsednika ZDA Georgea Busha. Na dan je prišlo tudi, da dva ključna senatorja pred vojno v Iraku nista brala obveščevalnih poročil, sicer pa so kandidati tekmovali v tem, kdo bo bolj kritiziral imigracijsko reformo.

Za razliko od demokratske skupine kandidatov med republikanci ni nobene ženske ali moškega, ki bi pripadal kakšni drugi rasi kot beli. Svojo moškost so dokazovali tudi s tekmovanjem v agresivnosti, med drugim z grožnjami z jedrskim bombardiranjem Irana, pregonom vseh nezakonitih priseljencev iz ZDA, norčevanjem iz demokratov, da ne razumejo nevarnosti, ki grozi ZDA iz Iraka in na splošno od teroristov. Za razliko od demokratskih kandidatov so prav vsi republikanski dvignili roke na vprašanje, ali so proti javnemu služenju homoseksualcev v oboroženih silah.

Za malce dobre volje je poskrbela "višja sila". Ob vprašanju nekdanjemu županu Rudyju Giulianiju glede kritike katoliškega škofa na njegovo stališča do splava je udarila strela. Giuliani je med smehom dejal, da je to zanj, ki je celo življenje obiskoval farne šole, precej zaskrbljujoč znak in občinstvo se je prav tako nasmejalo ter mu zaploskalo. Giuliani podpira pravico žensk do splava, vendar trenutno malce manj izrazito, ker najprej potrebuje podporo volivcev, ki splavu nasprotujejo.

Glasen aplavz republikanskega občinstva je požel tudi senator iz Arizone John McCain, seveda z napadom na vodilno demokratsko kandidatko Hillary Clinton, ki pravi, da gre v Iraku za "Bushevo vojno". McCain je dejal, da on ni nikoli rekel, da sta bila BiH ali Kosovo Clintonova vojna. Res pa je sicer, da je to delala velika večina njegovih strankarskih kolegov v kongresu, ki nekdanjemu predsedniku Billu Clintonu niso priznavali pravice, da vodi ZDA v oborožene spopade.

McCain in senator iz Kansasa Sam Brownback sta priznala, da nista prebrala poročila obveščevalnih agencij pred vojno leta 2002. Nekdanji guverner Virginije Jim Gilmore je menil, da bi senatorji takšna gradiva pač morali prebirati. McCain in Brownback sicer nista veliko zamudila, saj je poročilo trdilo, da ima Irak zaloge kemičnega in biološkega orožja. Edini od kandidatov, ki ga je prebral, je bil kongresnik iz Kalifornije Duncan Hunter. Brownback je glede Iraka predlagal razdelitev na tri dele in dobil od McCaina odgovor, da naj potem deli spalnice v Bagdadu, kjer so skupaj suniti in šiiti.