Ameriški predsdenik Barack Obama je svoj predlog proračuna za prihodnje fiskalno leto objavil v prostorih ministrstva za domovinsko varnost, kar ni bilo naključje. Republikanci namreč govorijo o zmanjšanju sredstev za to ministrstvo, da Obama ne bo mogel uveljaviti svojih sprememb imigracijskega sistema, ki jih je sprejel mimo kongresa.
Družbeno enakopravno naravnanost proračuna je Obama naznanil že uvodoma, ko je vprašal, ali bodo sprejeli gospodarstvo, v katerem le nekaj ljudi izjemno uspeva, ali pa bodo zgradili ekonomijo, kjer vsi, ki trdo delajo, dobijo priložnost za napredovanje. To je bila glavna tema njegovega letošnjega govora o položaju v državi.
"Naši državi gre najbolje, ko vsi dobijo pošteno priložnost in vsi dobijo pošten delež in vsi igrajo po istih pravilih. Proračun gradi na teh vrednotah, pomaga delovnim družinam z obravnavanjem bolniške in otroškega varstva kot ekonomske prioritete. Američanom vseh starosti ponuja priložnost za nadgradnjo veščin in višje plače, prinaša vlaganja v raziskave, infrastrukturo in proizvodnjo, kakor tudi večji dostop do hitrega interneta in nova tržišča za ameriško blago," je poudaril Obama.
Krepitev fiskalne discipline
Načrt, ki postavlja v ospredje blaginjo srednjega razreda in dobro gospodarstva, želi hkrati še naprej krepiti fiskalno disciplino. Predlog pokriva proračunsko leto 2016, ki se bo začelo s 1. oktobrom letos in kljub povečanju porabe računa na 1800 milijard dolarjev manj primanjkljaja v desetih letih.
V skladu s predlogom bi proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu ostal pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). To mejo ekonomisti večinoma vidijo kot vzdržno na daljši rok. Natančneje naj bi primanjkljaj znašal 474 milijard dolarjev oziroma 2,5 odstotka BDP. Javni dolg bi znašal 75 odstotkov BDP.
Sicer pa predlog Obame za letošnje koledarsko leto predvideva okoli 3,1-odstotno gospodarsko rast, brezposelnost pri 5,4 odstotka in 1,4-odstotno inflacijo.
Republikanci bi podprli investicije v vojsko in infrastrukturo, ostalo pod vprašajem
Republikanci, ki imajo večino v kongresu, bodo podprli povečanje izdatkov za vojaške namene in za določene infrastrukturne projekte, vse ostalo pa je pod velikim vprašajem in bo odvisno od pogajalskih sposobnosti obeh strani.
Obama za obrambo predlaga 561 milijard dolarjev oziroma 38 milijard dolarjev več kot v tekočem proračunskem letu. V to sedemodstotno rast ni vračunanih 58 milijard dolarjev za vojne na tujem. Povečanje izdatkov za obrambo bodo demokrati izkoristili kot korenček, da prepričajo republikance v večjo porabo za vse druge izdatke, ki naj bi prav tako narasli za sedem odstotkov.
V infrastrukturo naj bi Američani vložili okoli 478 milijard dolarjev, kar pomeni povišanje za tretjino. Polovica vsote bo prišla iz avtocestnega sklada, ki se polni z davkom na bencin, drugo polovico denarja pa želi Obama dobiti iz enkratnega 14-odstotnega davka na dobiček ameriških korporacij v tujini.
Veliko ameriških podjetij se omenjenemu davku v višini 35 odstotkov dobička izognejo tako, da ga pustijo na tujem. To bo del širše davčne reforme, katero želi Obama davčno stopnjo 35 odstotkov znižati na 28 odstotkov.
Veliko spodbud za srednji razred
Obamov predlog je poln pobud za pomoč srednjemu razredu na čelu s pomočjo za otroško varstvo in šolanje. Predlog predvideva 3000 dolarjev na leto davčnega kredita za otroško varstvo, uvedbo pravice do plačanega dopusta in brezplačnega šolanja na lokalnih javnih univerzah za vse, prav tako tudi uvedbo splošnega predšolskega izobraževanja otrok.
Sredstva za to želi predsednik dobiti z odpravo davčnih lukenj za bogate oziroma tiste družine, ki zaslužijo več kot pol milijona dolarjev na leto. Prav tako želi uvesti posebno takso za okoli 100 velikih korporacij z najmanj 50 milijardami dolarjev premoženja.
Za 75 odstotkov želi Obama povečati porabo za gradnje in obnovo železnic, tri milijarde dolarjev več želi nameniti izobraževanju v znanosti, 14 milijard dolarjev bi šlo za povečanje kibernetske varnosti, Obama pa želi tudi sredstva za boljši dostop do hitrega interneta po ZDA.
V desetih letih 1800 milijard nižji primanjkljaj
Na tujem želi dovolj denarja za pomoč Ukrajini, Srednji Ameriki, za boj proti nalezljivim boleznim, Islamski državi v Siriji in Iraku in druge namene. Kljub povečanju porabe pa so proračunski strokovnjaki Bele hiše izračunali, da bo primanjkljaj v desetih letih nižji za skupaj 1800 milijard dolarjev. Do leta 2018 bo primanjkljaj ostal pod mejo 500 milijard, nato pa to leta 2025 narasel na 687 milijard dolarjev. Kot delež celotnega BDP ZDA bo tak primanjkljaj obvladljiv.
Vplivni republikanski kongresnik iz Wisconsina Paul Rayan je še pred Obamovim govorom dejal, da so republikanci pripravljeni sodelovati s predsednikom pri davčni reformi, vendar pa Obamovega proračunskega predloga ne podpirajo, ker spet oživlja zavist med Američani. Prerazporeditev premoženja je ideja, ki jo republikanci odločno zavračajo.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.