Zadnja javnomnenjska raziskava časopisa Washington Post kaže, da temnopolti predsedniški kandidat demokratske stranke, senator Barack Obama iz Illinoisa, prvič doslej vodi v anketah med temnopoltimi Američani pred senatorko iz New Yorka Hillary Clinton.
Nekdanja prva dama ZDA je doslej krepko vodila v anketah tudi med temnopoltimi, Obama pa jo je po anketi Washington Posta tokrat prehitel s 44 odstotki podpore proti 33 odstotkom.
Ker je do volitev še daleč, anketa kaže le na to, da Obama počasi pridobiva podporo med volivci, ki ga šele spoznavajo, ne glede na to, da je bil zadnje tedne deležen ugodne pozornosti medijev. Temnopolti volivci so pomemben blok demokratske stranke, ki ima še vedno dobre spomine na nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona, ki so mu rekli prvi "črni" predsednik ZDA, ta simpatija pa se prenaša tudi na njegovo ženo. Anketa namreč kaže, da ima pozitivno mnenje o Hillary Clinton kar 85 odstotkov temnopoltih volivcev, med tem ko jih ima takšno mnenje o Obami 70 odstotkov.
Zadnja anketa CNN pa kaže na zanimiv odnos belopoltih in temnopoltih volivcev do vprašanja, ali so ZDA pripravljene na temnopoltega predsednika. Kar 65 odstotkov belcev pravi, da s tem ni problema, temnopolti pa so bolj nejeverni, saj jih tako meni le 54 odstotkov. Odgovore belcev na vprašanja ankete je sicer potrebno jemati z merico dvoma, saj je ozračje v ZDA takšno, da bi le redki povedali, da ne bi volili za temnopoltega kandidata, ker to ni politično korektno, strah pred obtožbami z rasizmom pa je prisoten ne glede na anonimnost anket. Temnopolti volivci v nasprotju s tem nimajo težav, da povedo, kar jim leži na duši.
Obama dovolj 'črn'?
Ameriški mediji in analitiki si sicer te dni dajo veliko opraviti z ugibanjem, da Obama morda ni dovolj ali ustrezno "črn" za ameriške temnopolte volivce. Ugiba se, da nima dovolj podpore, ker je črn le na pol, saj je njegova mati bela, njegov oče pa prihaja iz Afrike in ne iz ameriške črnske skupnosti, ki se sicer ironično imenuje tudi "afriško-ameriška" skupnost.
Za večino temnopoltih volivcev so sicer takšna ugibanja španska vas. Obamin problem je za zdaj, da je v primerjavi s Hillary Clinton, ki jo dodobra pozna ves svet, še vedno premalo znan, ne glede na to, da se pogosto pojavlja v medijih.
V boj tudi McCain
Ameriški senator John McCain je v sredo naznanil, da se bo podal v boj za republikanskega predsedniškega kandidata. McCain je v pogovoru z Davidom Lettermanom dejal, da bo svojo uradno kandidaturo razglasil aprila. McCain, ki bo avgusta naslednje leto dopolnil 72 let, je nekdanji veteran vietnamske vojne ter ključni zaveznik predsednika Georga Busha v zvezi z iraško vojno.
Za republikansko nominacijo pa se bo moral spopasti s trenutnim favoritom med republikanci, nekdanjim newyorškim županom Rudolphom Giulianijem, ki si je trenutno 44-odstotno podporo med republikanci pridobil z odločnim nastopom med terorističnimi napadi na New York leta 2001. McCainu javnomnenjske raziskave trenutno pripisujejo 21-odstotno podporo med republikanci.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.