FOTO: Clinton: Za državo z deljeno blaginjo in odgovornostjo moramo voliti Obamo

Delegati nacionalne konvencije demokratske stranke so v Severni Karolini oddali svoje glasove za novo predsedniško kandidaturo Baracka Obame ter podpredsedniško kandidaturo Josepha Bidna. Oba je uradno nominiral nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, kandidaturo pa bosta sprejela v petek zjutraj po srednjeevropskem času.

Clinton je z govorom v podporo Obami navdušil udeležence konvencije. "Zbrali smo se, da nominiramo predsednika, in enega imam v mislih," je dejal in nadaljeval, da želi Obamo nominirati že zato, ker je bil dovolj pameten, da se je poročil z Michelle.

Zatem je povsem resno nadaljeval na svoj način, s katerim je dvakrat osvojil predsedniške volitve. Nanizal je dosežke Obame v prvih štirih letih vladanja ter izrisal jasno razliko z republikanci, kot je rešitev avtomobilske industrije z državno pomočjo, čemur je republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney nasprotoval.

Omenil je zdravstveno reformo, ki jo želijo republikanci uničiti, ter dokazoval, kako se njihovi načrti za zmanjšanje dolga in primanjkljaja ne skladajo s pravili matematike. Ob tem je Clinton tudi priznal, da je Obama nasledil gospodarstvo v veliko slabšem stanju kot on leta 1993.

"V Tampi je bil republikanski argument proti ponovni izvolitvi predsednika enostaven – pustili smo mu popolno zmešnjavo, ki je še ni počistil, zato ga odpustimo in spet prevzemimo oblast," je dejal Clinton, ki mu je veliko bolj všeč argument za vnovično izvolitev Obame. Uspelo mu je namreč postaviti temelje dolge poti okrevanja v sodobnejše in bolj uravnoteženo gospodarstvo.

Clinton je pred Američane postavil osnovno dilemo, ki je še niso razrešili, kar dokazuje globoka razdeljenost države. "V kakšni družbi želimo živeti? Če želimo družbo, kjer je vsak zase in zmagovalec pobere vse, potem moramo podpreti republikance. Če želimo državo z deljeno blaginjo in odgovornostjo, pa moramo voliti za Baracka Obamo in Josepha Bidna," je dejal Clinton in govor sklenil z optimistično napovedjo, da se bo Amerika spet izvila iz krize, kot se je vedno doslej v 200 letih.

"Če bo izvoljen Romney, se ženskam obeta izguba pravice do splava"

Zaradi njegovega govora je bil drugi dan konvencije bolj gospodarsko obarvan. Clinton namreč Američane spominja na čase razcveta in blaginje, ki so se končali s prihodom na oblast republikanca Georgea Busha mlajšega. Govorniki, kot je kongresnik Steny Hoyer iz Marylanda, so poudarjali, da zasebni sektor že 29 mesecev zapored odpira nova delovna mesta. Za predsednika največje sindikalne organizacije v ZDA AFL-CIO Richarda Trumko pa ni niti najmanjšega dvoma o tem, kdo bi moral zmagati na volitvah v dobro ameriških delavcev in vseh Američanov.

Poleg gospodarstva so na konvenciji izpostavili še druge, za demokrate značilne teme. Minister za šolstvo Arne Duncan je poudaril, da za republikance izobraževanje predstavlja strošek, predsednica Organizacije načrtovano starševstvo Cecile Richards pa je opozorila, da se ženskam v primeru izvolitve Romneyja in še zlasti njegovega podpredsedniškega kandidata Paula Ryana obeta izguba pravice do splava.

Nekdanji načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, upokojeni general Eric Shinseki, je govoril o tem, da je Obama 800.000 veteranom omogočil dostop do zdravstva, izvršna direktorica katoliške organizacije za socialno pravičnost "Network", nuna Simone Campbell, pa je opozorila, da se je tudi škofovska konferenca Katoliške cerkve v ZDA opredelila proti Ryanovemu proračunskemu predlogu, ki ga je Romney podprl. "Škofovska konferenca je sporočila, da ta proračun pade na temeljnem moralnem testu, ker bo škodil revnim družinam," je dejala.

Spodrsljaj s platformo

Drugi dan konvencije je minil tudi v znamenju odločitve vodstva demokratske stranke, ki je popustilo pod pritiski in v politično platformo, ki je bila sprejeta v torek, dodalo omembo vere v Boga ter potrditev Jeruzalema kot prestolnice Izraela. V preteklih platformah je bilo oboje omenjeno, tokrat pa ne.

Demokrati so se za spremembo odločili po ostrih kritikah republikancev, na čelu z Romneyjem, ki je v sredo ponavljal, da so demokrati s črtanjem omembe vere v Boga iz platforme še enkrat pokazali, da nimajo stika z večino Američanov. Romney je že pred tem kritiziral Obamo, češ da je največjega zaveznika ZDA Izrael "porinil pred avtobus".

Kritike so se prijele, vendar so demokrati ukrepali z veliko mero nerodnosti. Predsednik konvencije, župan Los Angelesa Antonio Villaraigosa, je dal oba amandmaja na glasovanje delegatom in dejal, da je za potrditev potrebna dvotretjinska večina. Od delegatov je nato zahteval, naj z vzklikom "da" ali "ne" po hitrem postopku potrdijo spremembe.

Vprašanje je moral zastaviti kar trikrat in še vedno ni bilo slišati jasne večine za spremembo, nakar se je samovoljno ob protestih iz dvorane odločil, da sta bila amandmaja sprejeta. Najbolj glasno so sicer protestirali delegati arabskega porekla. Villaraigosa je delegate nato obvestil, da Obama osebno verjame, da je Jeruzalem prestolnica Izraela in tako bo tudi v platformi.

"Če zmagamo na Floridi, zmagamo na volitvah"

Obama je v Charlotte prispel šele v sredo. Kljub spodrsljajem, kot je bil ta s platformo, tesnim anketam in morda prevelikim poudarjanjem pravice do splava ter homoseksualcev do poroke v času, ko volivce zanima le gospodarstvo, pa so delegati prepričani, da jim ne primanjkuje navdušenja tudi v državah, ki veljajo za odločilne.

Floridski delegat Paul Weiss je dejal, da ga pred volitvami najbolj zanimajo veteranska vprašanja, o katerih republikanci niso govorili. Delegat iz Nove Smirne pri Daytona Beachu pa je zagotovil, da navdušenje nad Obamo narašča, potekajo registracije novih volivcev in novačenje prostovoljcev. "Prepričan sem, da bomo zmagali na Floridi, in če zmagamo na Floridi, zmagamo na volitvah."

Delegatka iz Nove Mehike Priscila Chavez je najprej zatrdila, da je njena država povsem demokratska, in zavrnila možnost, da bi Romney odvzel kaj glasov volivcev latinoameriškega izvora. Po njenem prepričanju na volitvah 6. novembra kljub slabemu gospodarskemu stanju v ZDA ne bo presenečenj. Ponovila je prevladujoče prepričanje, da je treba rast graditi na srednjem razredu, ne pa od bogatih navzdol, kot predlagajo republikanci.