Demokratski senator iz Illinoisa Barack Obama se je danes po srednjeevropskem času zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsedniški kandidat ene od dveh velikih strank. Njegova nasprotnica Hillary Clinton pa mu tega za zdaj še ne priznava.
Demokrati so imeli namreč v torek zadnje strankarske volitve, ki so potekale v Južni Dakoti in Montani. Clintonova je po napovedih ameriških medijev na podlagi vzporednih anket zmagala v Južni Dakoti, Obama pa v Montani. Vendar je Obama že pred zaprtjem volišč presegel število 2118 delegatskih glasov, ki so bili potrebni za osvojitev predsedniške nominacije. Podprli so ga namreč tudi t.i. super delegati, strankarski veljaki, ki se lahko odločajo po svoje, ne glede na izide volitev, in ki so želeli biti na strani zmagovalca. Izidi volitev v Južni Dakoti in Montani, na podlagi katerih si bosta Obama in Clintonova razdelila 31 delegatskih glasov, tako več niso bili pomembni.
Bush in Riceova čestitala Obami
Ameriški predsednik George Bush in ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice sta čestitala Obami, ki je kot prvi temnopolti Američan osvojil predsedniško nominacijo demokratske stranke. Kot je dejal Bush, Obamova zmaga kaže, da so ZDA "prehodile dolgo pot".
"Predsednik Bush čestita senatorju Obami," je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Dana Perino. Bush "iz osebne izkušnje ve, da je proces (osvajanja) predsedniške nominacije mučen. Senator Obama je prehodil dolgo pot, da je postal kandidat svoje stranke," je dejala Perinova. "Njegov zgodovinski dosežek odseva dejstvo, da je tudi naša država prehodila dolgo pot," je dodala. Bush je ob tem čestital tudi Clintonovi za pogumno kampanjo, ki se je prav tako zapisala v zgodovino.
Riceova pa je ob tej priložnosti dejala, da je Obamova osvojitev nominacije pokazala, da so ZDA "izjemna država". "Mislim, da je to, kar vidimo, izjemen izraz dejstva, da 'mi ljudje' pomeni vse nas," je dejala Riceova.
Clintonova ne priznava poraza
Zgodovinski trenutek za temnopolte in druge Američane, ki so 40 let po umoru Martina Luthra Kinga mlajšega dočakali prvega temnopoltega predsedniškega kandidata, je skazila Clintonova s svojim govorom. Kot je dejala, "danes še ne bo sprejela nikakršne odločitve", prav tako pa je prikrito zagrozila, da bo potrebno nanjo še naprej računati, saj ima na svoji strani 18 milijonov demokratskih volivcev. Njene besede so bile tudi posledica razočaranja, saj ji je za las ušla priložnost, da bi se sama vpisala v zgodovino ZDA kot prva ženska predsedniška kandidatka na listi velike stranke.
Obama hvalil Clintonovo
Senatorka je sicer med govorom povedala le, da se bo odločila tako, da bo najbolje za stranko in državo. Obama je, nasprotno, v Minneapolisu namenil več stavkov hvale Clintonovi in dejal, da je zaradi nje postal boljši kandidat, vendar se ni pustil motiti in je razglasil svojo zmago. Clintonovi je obljubil, da bo imela besedo pri oblikovanju zdravstvene politike.
McCain se predstavlja
Republikanski kandidat John McCain pa se je najprej v New Orleansu z delno kopiranim sloganom od Obame (Vodja, v katerega lahko verjamemo) poskušal predstaviti kot neodvisni kandidat iz leta 2000, ko je izgubil proti Georgeu Bushu. V govoru je poudarjal, da tudi sam zagovarja spremembe, izpostavljal je napake Busheve administracije, Obamo prikazoval kot neizkušenega mladeniča, sebe pa kot izkušenega borca za sodelovanje v Washingtonu.
Obama pred McCainom
Demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je prevzel vodstvo pred republikanskim kandidatom Johnom McCainom v zadnji anketi, ki jo je opravil inštitut Gallup. Anketo so objavili, še preden je Obama zbral dovolj delegatov za osvojitev demokratske nominacije.
Po Gallupovi anketi je imel McCain pred mesecem dni še prednost s 47 odstotki proti 45 za Obamo, ki pa sedaj vodi s 47 odstotki proti 44. Anketa je postavila nasproti tudi McCaina in newyorško senatorko Hillary Clinton. V tem primeru bi McCain zmagal s 49 odstotki proti 43.
Gallupova anketa med drugim ugotavlja tudi, da ima 58 odstotkov Američanov pozitivno mnenje o Obami, 56 odstotkov jih ima pozitivno mnenje o McCainu, 54 odstotkov pa o Clintonovi. O predsedniku Georgeu Bushu in njegovem delu ima pozitivno mnenje le 28 odstotkov Američanov.
Kdo je Barack Obama?
45-letni Barack Obama je kandidaturo razglasil v državnem kongresu Illinoisa v Springfieldu, kjer je preživel osem let kot državni senator. Obama se je rodil na Havajih materi iz Kansasa in očetu iz Kenije, odraščal je tudi v Indoneziji, opazili pa so ga že med študijem prava na Harvardu, kjer je bil prvi temnopolti urednik publikacije Harvard Law Review. Njegovo ime v jeziku svahili pomeni "blagoslovljeni".
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.