Obama 'odmrznil' posebna vojaška sodišča v Guantanamu

Ameriški predsednik Barack Obama je januarja 2009 obljubil, da bo v roku enega leta zaprl ta temni madež na ameriški vesti, vendar mu to ni uspelo in mu ne bo še najmanj do septembra letos. Takrat namreč poteče veljavnost obrambnega proračunskega zakona, ki ga je Obama podpisal januarja in v katerem je določilo, da se ujetnikov iz Guantanama ne sme poslati v ZDA, ne na sojenje, ne v zapor in ne na prostost.

Kongresniki obeh strank so predsedniku hkrati otežili delo pri pošiljanju ujetnikov v tujino, saj mora obrambni minister ZDA najprej osebno potrditi, da se izpuščeni ne bo podal na teroristična pota, države sprejemnice zapornikov iz Guantanama pa morajo izpolnjevati določene varnostne pogoje. Ne glede na vse je Obama v ponedeljek zaveznikom, ki sprejemajo zapornike, izrazil hvaležnost za sodelovanje in spet obljubil, da je zavezan zaprtju Guantanama.

Guantanamo so si "izmislili" v vrhu administracije predsednika Georgea Busha, da se izognejo pristojnostim ameriških sodišč. Iz taborišča so prihajala številna poročila o zlorabah zapornikov, administracija pa si je vzela pravico, da ljudi zapira v neskončnost brez sojenja oziroma uvodoma tudi brez možnosti sodnih pregledov upravičenosti zapiranja.

Na otoku še 170 zapornikov

Obama je včeraj z izvršnim ukazom uvedel posebne "periodične preglede", s katerimi naj bi zagotovili, da so v Guantanamu zaprti res le tisti, ki si to zaslužijo. V tem je razlika s prejšnjo administracijo, katere vodstvo je trdilo, da so v Guantanamu zaprti le najhujši zločinci na svetu, čeprav so jih doslej večino že izpustili kot po nedolžnem zaprte. Za bodečo žico jih na kubanskem otoku ostaja le še okoli 170.

Kljub dobrim namenom Obama ne more premagati realnosti odpora republikanskih ter demokratskih kongresnikov in njegova administracija bo nadaljevala z delom posebnih vojaških sodišč, nekateri ujetniki pa naj nikoli ne bi stopili pred sodnika in bodo zaprti do konca življenja. Gre predvsem za osumljene teroriste, ki so jih v ujetništvu mučili in bi jih moralo vsako pošteno sodišče izpustiti.

Obama je sicer sporočil, da še vedno podpira sojenje teroristom na zveznih civilnih sodiščih in zagotovil, da bo proces pred posebnimi vojaškimi sodišči pošten, ker so spremenili pravila igre. Med drugim menda ne bodo več sprejemljivi dokazi pridobljeni z mučenjem oziroma, kot so temu rekli v Bushevih časih, s "posebnimi zasliševalskimi metodami".

Prvi trije primeri pred sodišče

Pred vojaška sodišča naj bi se najprej vrnili trije primeri, ki so bili že v postopku pred letom 2009, ko je Obama delovanje sodišč zamrznil. Najprej je to Savdijec jemenskega porekla Abd al Rahim al Naširi, ki je obtožen organizacije napada na ameriški rušilec Cole leta 2000 v Jemnu, v katerem je umrlo 17 mornarjev, 47 pa je bilo ranjenih. Al Naširija naj bi pred selitvijo v Guantanamo mučili v skrivnih zaporih CIA, med drugim tudi na Poljskem.

Pred sodnike bo kmalu prišel tudi Savdijec Ahmed al Darbi, ki je obtožen sodelovanja s teroristično mrežo Al Kaida, čeprav naj bi denar za bombe raje zapravil za mamila in prostitutke. Odmrznjen bo tudi postopek proti Afganistancu z enim imenom Obajdula, ki ga obtožujejo, da je imel pri sebi mine za napade po naročilu Al Kaide.