Obama o spremembi orožarske zakonodaje: Naredil bom vse, kar lahko

Obama se je v Beli hiši obkrožil s policisti, kongresniki in otroki, ki so mu pisali pisma proti orožju, ter družinami mrtvih in preživelimi iz osnovne šole Sandy Hook v Connecticutu, kjer je strelec 14. decembra lani pobil 20 otrok, kar je povečalo pritisk za spremembe na področju ukrepov proti orožju. Obama je po pokolu pooblastil Josepha Bidena za pripravo predlogov za ukrepanje in podpredsednik ZDA je imel sestanke s predstavniki žrtev nasilja, orožarske industrije in lobijev, zdravstvenimi strokovnjaki in predstavniki zabavne industrije.

Predlogi za zmanjšanje nasilja s strelnim orožjem zato ne zadevajo le orožje, ampak tudi druge elemente, ki prispevajo k nasilju. Obamovih izvršnih ukazov je več, kot je bilo pričakovano, vendar pa tudi skupaj s spremembami zakonodaje glavnega problema v ZDA ne bodo odpravili. Orožje bo še naprej široko dostopno, saj to domnevno zagotavlja drugi člen ustave. Domnevno zato, ker vrhovno sodišče ZDA doslej še ni podalo svojega mnenja, kaj ta člen točno pomeni. Ali le pravico do oboroženega upora proti tiranski vladi ali pa pravico vsakega Američana, da nosi orožje.

Pokol v Newtownu je predramil ameriško javno mnenje in zadnja anketa tiskovne agencije AP, ki jo objavljajo drugi mediji, ugotavlja, da 60 odstotkov Američanov podpira strožjo zakonodajo proti orožju. Strožje ukrepe podpira 67 odstotkov žensk in le 49 odstotkov moških. Tako meni tudi 76 odstotkov demokratov in 60 odstotkov neodvisnih volivcev. Vendar pa je 53 odstotkov republikancev odločno proti posegom v pravico do orožja. Zaradi tega se v kongresu obeta močna republikanska opozicija, ki jo bo skušal Obama preseči s pomočjo javnosti.

"Da se bo res kaj spremenilo, mora kongres ukrepati. Varnost otrok je naša najpomembnejša družbena naloga. Po tem nas bodo sodili," je dejal Obama in pozval Američane, naj pritisnejo na svoje kongresnike. To bo počel tudi sam z nastopi po ZDA, kot je počel med kampanjo za ponovno izvolitev. Najpomembnejši ukrep, ki ga mora sprejeti kongres, je ponovna prepoved tako imenovanega "napadalnega" orožja, pri čemer gre večinoma za polavtomatske puške, kakršna je bila uporabljena v Newtownu.

Obama od kongresa želi tudi zmanjšanje kapacitete nabojnikov za orožje v prosti prodaji na deset. New York je v ponedeljek potrdil še strožji zakon z omejitvijo na le sedem nabojev. Kongres mora tudi zapreti zakonsko luknjo glede zahteve po preverjanju kriminalne preteklosti kupcev orožja. Kar 40 odstotkov prodaje orožja na sejmih in preko interneta danes poteka brez preverjanja kupca. Obama želi tudi več zvezno financiranih raziskav orožja in nasilja, povečan pritisk na preprodajalce in prepoved tako imenovanih slamnatih prodaj, ko osebe orožje kupujejo za nekoga drugega.

Obamovi ukrepi proti orožju bi državo stali dobrih 376 milijonov evrov. Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) iz Atlante bo moral raziskovati vzroke in preventivo nasilja s strelnim orožjem, učitelje in drugo šolsko osebje bodo bolje izurili za ukrepanje proti nasilništvu, v šolah bo več svetovalcev, izboljšan bo dostop do duševnega zdravljenja in v ta namen bodo urili tudi reševalce in policiste. Izboljšal naj bi se sistem zbiranja in delitve informacij preverjanja kriminalne preteklosti kupcev, lažnivce pa bodo preganjali in kaznovali.

Obama ni sprejel pobude največjega orožarskega lobija v ZDA NRA, da se v vsako šolo postavi oborožen varnostnik. NRA je zato objavila videoposnetek, ki Obamo označuje za "elitističnega hinavca". Zato ker imata njegovi hčerki zaščito tajne službe, sam pa ne privošči enake zaščite drugim otrokom. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je video opredelil kot odvraten in strahopeten, ker v politični boj vpleta predsednikovi hčerki.