Gadafija zapustil tudi zunanji minister

Danes zvečer so iz Tunizije sporočili, da je libijski zunanji minister Musa Kusa z letališča v Džerbi odletel proti Londonu. Tunizijska tiskovna agencija, ki je o tem poročala, pa ni pojasnila, zakaj je Kusa prišel v Tunizijo, prav tako ni bil znan namen njegovega odhoda v britansko prestolnico. Libijska vlada je sporočila, da je Kusa v London odpotoval službeno, a po prihodu Kuse v  London je britanska vlada sporočila, da je prišel po svoji volji, ker se ne strinja s politiko nasilnega zatiranja nasprotnikov voditelja Moamerja Gadafijeva. Prijatelj Kuse, Norman Benotman, je za agencijo Reuters povedal, da je Kusa na begu, ker se ne strinja z vladnimi napadi na civiliste. "V Veliko Britnaijo je šel po zatočišče in upa, da ga bodo dobro sprejeli," trdi Benotman. Ob tem pa je britanska vlada sporočila, da vzpodbuja vse Gadafijeve sodelavce, naj ga zapustijo.

Kusa je sicer eden najbolj pomembnih oseb v Gadafijevi vladi. Med drugim je poskrbel, da je Libija po več letih v osami zopet začela sodelovati z mednarodno skupnostjo. Preden je bil imenovan za zunanjega ministra, je bil 15 let vodja obveščevalnih služb. Odgovoren naj bi bil tudi za številne poboje libijskih disidentov v 80. letih preteklega stoletja.

Velik napredek Gadafijevih sil

Vojaške sile, zveste Moamerju Gadafiju, so v ponedeljek sprožile novo ofenzivo proti upornikom, s katero so okrepile svojo prevlado na zahodu Libije, upornike na vzhodu pa znova pregnale iz nekaterih mest, ki so jih zasedli po začetku zračnih napadov mednarodne koalicije.

Po poročanju televizije BBC se na vzhodu Libije v bojih med Gadafijevo vojsko in uporniki dogaja neverjeten preobrat. Umik upornikov naj bi kazal na dejstvo, da so ti izgubili zagon, ki so ga dobili z začetkom zavezniškega bombardiranja, prav tako pa tudi na pomanjkanje oskrbovalnih linij in organizacije.

Na stotine upornikov je v naglici pobegnilo iz Bin Džavada, ki so ga spet osvojili po začetku zračnih napadov koalicijskih sil. Za tem so sile, zveste Gadafiju, znova prevzele nadzor nad krajem Ras Lanuf in iz njega pregnale upornike, ki so se umaknili proti vzhodu. Gadafijeve sile so kraj zavzele dopoldne, uporniki pa so se v paniki razbežali proti mestu Brega, ki pa so ga kasneje morali prav tako zapustiti.

Naftni terminal v Ras Lanufu je v roke upornikov padel v nedeljo med hitrim napredovanjem proti zahodu, ki pa so ga Gadafijeve sile v zadnjih dveh dneh ustavile. Mesto je 370 kilometrov zahodno od uporniške utrdbe Bengazija in 210 kilometrov od Adždabije, strateškega mesta, ki je od sobote pod nadzorom upornikov. Minuli teden so uporniki ob pomoči letalskih napadov mednarodnih sil zasedli tudi naftno pristanišče Brega, 80 kilometrov zahodno od Adždabije.

V Misrati odprli pristanišče

Nadaljuje pa se tudi obstreljevanje Misrate, ki je še vedno v rokah upornikov. Po navedbah predstavnika upornikov so Gadafijeve sile s tanki, raketami in granatami napadle več delov mesta. V torkovih napadih na Misrato je bilo medtem ubitih 18 ljudi, so danes sporočili iz mestne bolnišnice. So pa progadafijeve sile sprostile blokado pristanišča v Misrati, zaradi česar sta dve ladji lahko pripeljali človekoljubno pomoč.

Libijski režim je v ponedeljek sporočil, da so ustavili ofenzivo na Misrato in da v tem strateško pomembnem mestu "znova vlada mir". A zaenkrat ni jasno, ali Gadafijeve sile nadzorujejo celotno mesto ali zgolj del.

Obama in Cameron ne izključujeta vojaške pomoči upornikom

Barack Obama je dejal, da se zanka okoli libijskega voditelja zateguje, vendar pa za zdaj ni videti, da bi se Gadafi poskušal pogajati o odhodu iz Libije, čeprav mednarodne sile neutrudno bombardirajo njegove sile.

"Pričakujemo, da bo Gadafi ob nadaljevanju stalnega pritiska, ne samo vojaškega, ampak tudi skozi druge ukrepe, na koncu vendarle odstopil," je Obama dejal v pogovoru za televizijsko mrežo NBC. Obama je dal v torek intervjuja še za dve televizijski mreži, v katerih je pojasnjeval svojo strategijo v Libiji, že v ponedeljek pa je nagovoril državljane.

Ko so ga ameriški mediji vprašali, ali načrtuje oboroževanje upornikov, je Obama dejal: ''Tega ne izključujem, a tudi potrjujem ne.'' V preteklih tednih so razna poročila kazala na to, da pomoč v orožju upornikom prihaja prek egiptovske meje.

Libijski uporniki so že večkrat pozvali Zahod, naj jim pomaga v boju proti Gadafijevim silam, tudi z boljšim orožjem. Nazadnje so k tovrstni pomoči pozvali udeležence torkove mednarodne konference o Libiji, ki je potekala v Londonu. A kot je nato po zaključku konference pojasnil britanski zunanji minister William Hague, se o oboroževanju upornikov niso pogovarjali.

Vseeno pa je britanski premier David Cameron danes v britanskem parlamentu nakazal, da na Downing Streetu o tem razmišljajo. Hkrati je sicer zagotovil, da odločitve o tem, ali bi ali ne bi sodelovali pri oboroževanju upornikov, še niso sprejeli.

Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1970 in 1973 sicer prepovedujeta izvoz orožja Libiji, torej tako Gadafijevim silam kot upornikom. Vendar, kot je prepričan Cameron, obstaja pravna luknja, da bi lahko oborožili upornike v Libiji.

''Embargo na orožje velja za celotno ozemlje Libije, toda istočasno resolucija iz leta 1973 Varnostnega sveta Združenih narodov dovoljuje vse ukrepe, potrebne za zaščito civilistov in območij, poseljenih s civilisti,'' je britanski premier David Cameron danes povedal angleškim parlamentarcem.

''Naše stališče je, da to v določenih okoliščinah ne izključuje dobave pomoči tistim, ki ščitijo civiliste,'' je še dejal Cameron, ki je na koncu dodal, da se kljub temu da možnosti dobave orožja ne izključujejo, zanjo še niso odločili.

Oboroževanje upornikov bi namreč lahko "skrili" v "zaščito civilistov z vsemi potrebnimi sredstvi". Zagotoviti bi morali le, da bi bilo orožje namenjeno za zaščito civilistov, ne pa za ofenzivo proti Gadafijevim silam, je pojasnil.

O možnosti oboroževanja upornikov je sicer v torek odkrito razmišljal tudi francoski zunanji minister Alain Juppe, kot navaja ameriška tiskovna agencija AP, pa tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

Moskva nasprotuje orožarski pomoči upornikom

A v Moskvi so odločno proti tovrstnim rešitvam. Zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da tuje sile nimajo mandata VS ZN, da bi se tako odkrito vmešavale v konflikt v Libiji in oboroževale upornike. "Tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je dejal, da je operacija v Libiji za zaščito civilistov, ne pa za oboroževanje in tu se povsem strinjamo," je dejal Lavrov.

Sicer je Lavrov še dejal, da Rusija ne nasprotuje zamenjavi režima v Libiji. "Jasno je, da bi moral biti režim demokratičen," je dejal. Vendar pa je opozoril, da se morajo Libijci odločiti sami, brez tujega vmešavanja, kakšno obliko vladavine si želijo.

Pri tem je še dodal, da so tudi v Moskvi zaskrbljeni, da bi med nasprotniki Gadafija lahko bili tudi pripadniki teroristične mreže Al Kaida in da bi se nestabilnost iz Libije lahko prenesla še v druge regije. Ponovno je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi pretirane uporabe sile koalicijskih sil in zaradi poročil o velikem številu civilnih žrtev.

Ruskemu mnenju se pridružuje tudi Kitajska. Predsednik Hu Jintao je namreč obsodil napade na cilje v Libiji. Meni tudi, da bi ti lahko predstavljali kršitev resolucij Varnostnega sveta. Opozarja namreč, da napadi ne smejo povzročati nobene škode nedolžnim civilistom.

Tudi poveljnik zveze Nato, admiral James Stavridis, je v torek v odboru ameriškega senata za vojaške zadeve opozoril, da obveščevalna poročila iz Libije kažejo, da se med uporniki pojavljajo elementi Al Kaide ali Hezbolaha. Zavezništvo si zato po njegovih besedah prizadeva dobiti jasnejšo sliko o upornikih in ključnih voditeljih upora proti Gadafiju.

Obama za večjo energetsko neodvisnost>

Obama pa je govoril tudi v luči ustavljenega izvoza nafte iz Libije. Meni, da bi morale ZDA v naslednjih 10 letih za tretjino zmanjšati uvoz nafte. "Danes bom zastavil nov cilj. Takega, ki je razumen, dosegljiv in nujen. Ko sem bil izvoljen za predsednika, so ZDA uvozile 11 milijonov sodov nafe na dan, čez eno desetletje bomo to številko zmanjšali za tretjino," pravi Obama.

Nato pa je dejal, da bodo ZDA žrtve sprememb na naftnem trgu, vse dokler ne bodo zastavili resne politike za varno in privoščljivo energijo. S povečanjem energetske neodvisnosti bi po njegovih besedah izboljšali tudi nacionalno varnost. A podobne obljube so dajali tudi predsedniki pred njim, izpolnili pa jih niso. Problem je tudi predstavniški dom, ki verjetno ne bo potrdil nobenih takih predlogov zakonov, saj imajo v njem večino repulikanci.