Obama napovedal odločen boj proti kalifatu

Ameriški predsednik Barack Obama je sinoči v televizijskem nagovoru predstavil svojo strategijo boja proti Islamski državi (Isis) v Siriji in Iraku, ki zajema dodatne zračne napade v obeh državah, podporo zaveznikom na terenu, prekinitev finančnih tokov in nadaljevanje humanitarne pomoči ogroženim civilistom.

Obama je uvodoma opisal dosežke v vojni proti teroristom v zadnjih nekaj letih in opisal IS kot teroristično organizacijo, nekdanjo podružnico Al Kaide v Iraku, ki je izkoristila državljansko vojno v Siriji za osvajanje ozemlja v Siriji in Iraku. "Isis je navadna teroristična organizacija, ki nima druge vizije, kot pa pobijanje vseh, ki so ji napoti," je dejal.

"Naš cilj je jasen. Isis bomo razgradili in na koncu uničili s celovito in trajno protiteroristično strategijo," je dejal in napovedal sistematične zračne napade v Iraku in Siriji, kjer ZDA doslej tega še niso počele. "Ne bom okleval z ukrepanjem proti Isisu v Siriji, kakor tudi v Iraku. Osnovno načelo mojega predsednikovanja je, da če ogrožaš Ameriko, ne boš našel varnega zavetišča," je dejal.

Na drugo mesto je postavil okrepitev pomoči zaveznikom v Iraku, kamor namerava poleg opreme poslati še 475 vojakov. Ti se bodo pridružili preostalim 1034, ki so že na terenu. Ne bodo se bojevali, ampak bodo urili, opremljali in obveščali. Kongres je ponovno pozval naj mu odobri dodatne vire za urjenje opozicije v Siriji, ker v boju proti Isisu ne bo sodeloval z režimom predsednika Bašarja al Asada. "V boju proti Isisu se ne moremo zanesti na Asadov režim, ki terorizira svoj narod – režim, ki ne bo nikoli povrnil že izgubljene legitimnosti," je dejal.

Obamova strategija zajema tudi preprečevanje financiranja Isisa in dotoka borcev, pri čemer bo ključna pomoč zaveznikov in Obama bo čez dva tedna predsedoval posebnemu zasedanju Varnostnega sveta ZN v New Yorku za dodatno mobilizacijo mednarodne skupnosti. Nadaljevala se bo tudi pomoč nedolžnim civilistom, ki so jih teroristi pregnali z njihovih domov.

V nadaljevanju je opisal dosedanje ukrepe proti IS, kot je več kot 150 zračnih napadov v Iraku, in poudaril, da ZDA same ne bodo mogle storiti vsega, zato je vztrajal pri oblikovanju nove iraške vlade. To se je zgodilo in ZDA bodo vodile široko koalicijo proti teroristični grožnji. Zavezniki že sodelujejo pri zračnih operacijah, pošiljanju pomoči v Irak in Sirijo, izmenjavi obveščevalnih informacij in humanitarni pomoči. Boj ne bo kratek in obstajajo tveganja, je posvaril Obama in hkrati zagotovil, da se ameriški vojaki na terenu ne bodo vojskovali.

Sirska opozicija podpira ameriško strategijo boja z IS

Sirska opozicija je sporočila, da zračne napade v Siriji podpira, pa tudi usposabljanje uporniških sil, saj "stabilna in skrajnežev prosta regija" zahteva "dokončni umik Asadovega represivnega režima." Sirski režim na drugi strani znova opozarja, da bodo ameriški letalski napadi na ozemlju Sirije brez dovoljenja vlade v Damasku pomenili napad. O tem, kako bi se lahko Damask odzval v primeru letalskih napadov, pa sirski minister za narodno spravo Ali Hajdarni ni želel govoriti. Dejal je le, da je v skladu z mednarodnim pravom potrebno za vsako akcijo, tako vojaško kot nevojaško, na sirskem ozemlju dobiti soglasje Sirije.

Da bi "enostranski ameriški letalski napadi" pomenili kršitev mednarodnega prava, je opozorila tudi zaveznica režima v Damasku Rusija. "Brez ustrezne odločitve Varnostnega sveta ZN bi takšno dejanje pomenilo dejanje agresije, golo kršitev pravil mednarodnega prava," je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič.

"Irak pozdravlja strategijo Obame, da bo stal Iraku ob strani v vojni proti IS in terorističnim skupinam," pa so sporočili iz urada iraškega premierja Hajder al Abadija.

"Naj bom jasen. Velika Britanija ne bo sodelovala v letalskih napadih v Siriji," je dejal britanski zunanji minister Philip Hammond. Ni pa izključil sodelovanja v letalskih napadih v Iraku in je izrazil podporo ZDA in njenemu načrtu. Njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier pa je ponovil, da Nemčija v letalskih napadih ne bo sodelovala. "Tega od nas ni nihče zahteval in tega ne bomo storili," je dejal. Pristavil je, da to nemško stališče mednarodne zaveznice spoštujejo.

Da bodo podprle ZDA, se je zavezalo tudi deset arabskih držav – Savdska Arabija, Bahrajn, Egipt, Irak, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Oman, Katar in Združeni arabski emirati. Dejstvo, da na stran ZDA stopajo tudi sunitske države, predstavlja pomembno preseganje globokega sektaškega razkola, ki je kriv za prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu.

Druga ključna zaveznica Damaska, Rusija, je medtem opozorila, da bi "enostranski ameriški letalski napadi" na IS pomenili kršitev mednarodnega prava."Če ne bi bilo dogajanje v Ukrajini tako resno, bi se človek skorajda nasmejal ob ideji, da Rusija izpostavlja vprašanje mednarodnega prava," je ob tem dejal ameriški državni sekretar John Kerry.