Ameriški predsednik Barack Obama je danes med svojim prvim obiskom v Turčiji dejal, da ima ta država pomembno vlogo mostu med islamskim svetom in Zahodom, poleg tega pa je izjemno pomembna ameriška zaveznica.
Turčija je bila vseskozi ameriška zaveznica, vendar pa so se odnosi med Ankaro in Washingtonom nekoliko ohladili, ko Turčija ameriškim silam ob napadu na Irak leta 2003 ni dovolila uporabe svojega ozemlja.
Obama je sicer danes dejal, da se dvostranski odnosi nikoli niso tako poslabšali, da državi ne bi bili več prijateljici in zaveznici, zato obstaja trdna osnova, da se v prihodnje še okrepijo.
Srečanje s turškim predsednikom
Ameriški predsednik, ki je v Turčijo prispel v nedeljo zvečer, je dopoldne položil venec pred mavzolej ustanovitelja moderne turške države Kemala Atatürka. Od tam je ob strogih varnostnih ukrepih – za varnost je skrbelo okoli 4000 policistov – odšel v predsedniško palačo na srečanje s turškim predsednikom Abdulahom Gülom.
Kot je Obama povedal po srečanju, sta obravnavala vrsto tem, od razmer v Iraku do prizadevanj za neširjenje jedrskega orožja in Bližnjega vzhoda. Gül pa je izpostavil krepitev dvostranskih odnosov na političnem in gospodarskem področju.
Obama se je na novinarski konferenci po pogovoru zavzel tudi za krepitev dialoga med Turčijo in Armenijo oziroma za normalizacijo odnosov med državama. V odgovoru na novinarsko vprašanje je dejal, da ni spremenil mnenja o genocidu nad Armenci, vendar pa je po njegovem mnenju zdaj ključno spodbujati dobre odnose med državama.
Turčija in Armenija nimata diplomatskih odnosov, Ankara pa pokola Armencev – po ocenah zgodovinarjev naj bi jih umrlo 1,5 milijona – med letoma 1915 in 1917 ne prizna kot genocida. Obama je januarja lani na svoji spletni strani zapisal, da je genocid nad Armenci dokumentirano dejstvo.
Obama v turškem parlamentu
Obama je o turško-armenskih odnosih govoril tudi v turškem parlamentu. Dejal je, da Washington odločno podpira polno normalizacijo odnosov med sosednjima državama, vključno z odprtjem meja. "Odprta meja bi turški in armenski narod vrnila v mirno in uspešno sobivanje, ki bi koristilo obema narodoma," je poudaril. V govoru je znova odločno podprl prizadevanja Turčije za vstop v Evropsko unijo.
Obama je govoril tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Po njegovih besedah sta dogovor iz Annapolisa in časovni načrt pot do izraelsko-palestinskega miru. "Naj povem jasno: ZDA odločno podpirajo cilj dveh držav, Izraela in Palestine, živečih druga ob drugi v miru in varnosti," je poudaril. "Ta cilj delijo Palestinci, Izraelci in ljudje dobre volje po vsem svetu," je dodal.
Obama je Iran opozoril, da mora izbrati med jedrskim orožjem in boljšo prihodnostjo svojega naroda. "Narodu in voditeljem islamske republike sem jasno sporočil, da si ZDA želijo sodelovanja, ki bo temeljilo na vzajemnih interesih in vzajemnem spoštovanju," je poudaril. "Zdaj se morajo iranski voditelji odločiti, ali bodo poskušali izdelati orožje ali zgraditi boljšo prihodnost za svoje ljudi," je dodal Obama. Dejal je še, da ZDA niso in nikoli ne bodo v vojni z islamom.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.