Obama: Izrael naj se vrne za meje iz leta 1967

Barack Obama je povedal, da Izrael nikoli ne bo mogel živeti v resničnem miru in varnosti, dokler bo država temeljila na nenehni okupaciji. Te besede predstavljajo skoraj revolucionarno spremembo v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda in bodo zanesljivo izzvale ostre reakcije v Izraelu in ameriškem kongresu.

Obama bo sicer v petek sprejel izraelskega predsednika Benjamina Netanjahuja, ki bo prihodnji teden nastopil pred obema domovoma ameriškega kongresa. Netanjahu je medtem že zavrnil poziv k vrnitvi k mejam iz leta 1967. "Palestinska država ne more nastati na račun obstoja Izraela," je dejal. V sporočilu za javnost, objavljenem po Obamovem govoru, Netanjahu poziva Washington, naj potrdi, da bo spoštoval zagotovila, ki jih je dal prejšnji ameriški predsednik George Bush, da se Izraelu ne bo treba vrniti na meje iz leta 1967.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem že sklical nujno zasedanje palestinskih voditeljev. Gibanje Hamas pa je v odzivu Obamo pozvalo, naj sprejme konkretne ukrepe za zaščito pravic Palestincev.

Za uravnoteženje poziva Izraelu pa je Obama dejal, da nedavni dogovor o delitvi oblasti med palestinskima organizacijama Fatah in Hamas za Izrael postavlja resna in legitimna varnostna vprašanja. Po njegovih besedah bodo morali Palestinci v naslednjih tednih in mesecih najti verodostojen odgovor na vprašanje, kako se lahko nekdo pogaja s stranjo, ki ji ne priznava pravice do obstoja. Prav tako je zavrnil pozive k priznanju palestinske državnosti v ZN, ker takšna "simbolična" dejanja za osamitev Izraela v ZN ne bodo ustvarila samostojne palestinske države.

Obama: Padla sta dva tirana, padlo jih bo verjetno še več

Obama je največ časa namenil revolucionarnim gibanjem za demokratične spremembe na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu, ki jih je primerjal s ključnimi trenutki ameriške zgodovine. To, kar se sedaj dogaja v regiji, za Obamo pomeni izraz dolgoletnih teženj po svobodi, ki so že pripeljala do strmoglavljenj tiranov in padlo jih bo verjetno še več.

Obama je priznal, da bodo tranzicije spremljale težave, vendar pa to ZDA ponuja lepo priložnost, da jasno povedo, na kateri strani so. Pri tem je spomnil na uličnega prodajalca v Tuniziji, ki se je uprl izsiljevanju policije in s tem sprožil iskro, ki je zanetila požar. Obama je menil, da morajo ZDA pokazati, da bolj cenijo dostojanstvo uličnega prodajalca v Tuniziji kot pa surovo moč diktatorja.

Omenil je Egipt, ki je videl sestop z oblasti avtokratskega voditelja, in izrazil upanje, da se bo podobno zgodilo tudi v Libiji, Siriji in Jemnu ter drugje. Sirskega predsednika Bašarja al Asada je pozval naj popelje državo v demokracijo ali pa se umakne s poti. Pohvalil je pogum sirskega ljudstva za upor proti zatiranju in kritiziral vladno izbiro odgovora v obliki pobijanja ter množičnih aretacij.

Obama je v govoru med drugim omenil tudi pokojnega voditelja teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna, ki so ga 2. maja v pakistanskem Abotabadu ubili pripadniki ameriških posebnih enot. Pri tem je menil, da je bin Ladnova vizija uničevanja z arabsko pomladjo propadla, še preden je bil tudi sam ubit.