Obama doživlja tudi kritike

"Ameriški predsednik Barack Obama je v prvih 100 dneh na položaju izkazal zelo obetaven začetek pri izboljšanju stanja človekovih pravic v ZDA, a mora sedaj svoje obljube na področju boja proti terorizmu tudi izpolniti," opozarja mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI).

Pohvalili so Obamovo napoved o zaprtju zapora za teroristične osumljence v oporišču Guantanamo na Kubi, zapiranje tajnih zaporov ameriške obveščevalne agencije Cia po svetu in "prekinitev s kulturo skrivnosti vlade Georgea Busha". Obenem pa v organizaciji opozarjajo, da po hitri napovedi, ki je veliko obetala, med drugim 240 pripornikov v Guantanamu ni še nič bliže svobodi. "Za veliko večino pripornikov sprememba administracije zaenkrat ni pomenila nikakršne spremembe njihovega položaja," v poročilu o prvih 100 dneh Obame na položaju ugotavlja AI.

Zaskrbljeni so glede terorističnih osumljencev v ameriškem vojaškem oporišču Bagram v Afganistanu, ki po navedbah AI ostaja "zavit v skrivnost". Opozarjajo tudi, da si "ZDA še naprej pridržuje pravico do izročitve ujetnikov in odobritve Cii, da začasno in za krajše obdobje pridržuje posameznike". V AI tudi opozarjajo, da Obami ne bo uspelo, če bo pripornike iz Guantanama zgolj premestil drugam. "Zaprtje Guantanam mora pomeniti konec politike in prakse, ki jo pooseblja, ne zgolj premik teh kršitev drugam, bodisi v Bagram bodisi kam drugam," še menijo.

Pohvale in kritike

Ameriški predsednik Barack Obama ravno danes obeležuje prvih 100 dni na predsedniškem položaju, njegova priljubljenost pa je pri Američanih še vedno visoka, kljub temu da doživlja kritike; tako z levice, ker naj ne bi še dovolj daleč s političnimi in gospodarskimi reformami, kot z desnice, ki ga celo obtožuje uvajanja socializma.

Po mnenju Obamovih zagovornikov je bila edina večja napaka, zaradi katere se je moral tudi opravičiti, ponesrečena šala v oddaji Jayja Lena, ko je svoje kegljaške sposobnosti primerjal s paraolimpijskimi igrami. Po mnenju republikanskih kritikov je bilo napak za zvrhan koš na čelu z gospodarsko politiko, ki naj bi na dolgi rok s preveliko porabo državo pognala v bankrot. Republikanci mu očitajo tudi ogrožanja nacionalne varnosti, ker je prepovedal posebne zasliševalske tehnike terorističnih osumljencev, ki jim po svetu pravijo mučenje, ter ukazal zaprtje taborišča Guantanamo na Kubi do konca leta.

Z levice prvi temnopolti ameriški predsednik doživlja kritike, da ne gre dovolj daleč pri ukrepanju proti članom prejšnje administracije Georgea Busha zaradi zlorab v vojni proti terorizmu, ankete pa kažejo, da je večina Američanov s svojim predsednikom v prvih 100 dnevih vladanja zadovoljna.

Podpisal 13 zakonov in 19 izvršnih ukazov

Obama je doslej v 100 dnevih od skupno 1461 dni, kolikor jih je do konca prvega predsedniškega mandata, podpisal 13 zakonov in 19 izvršnih ukazov. Uvodoma je podpisal zakon proti diskriminaciji na delovnem mestu in ukazal v letu dni zapreti taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi. V Beli hiši je gostil osem svetovnih voditeljev, sicer pa se je iz oči v oči pogovarjal skupaj s 44 voditelji. Obama je obiskal 13 ameriških zveznih držav in opravil devet obiskov v tujini; kot prvo je obiskal Kanado. Aprila je obiskal Evropo, kjer se je udeležil vrha zveze Nato, izpolnil pa je tudi predvolilno obljubo, da bo v prvih 100 dneh obiskal muslimansko državo; obiskal je Turčijo in ameriške vojake v Iraku.

Obama nekatere obljube tudi prelomil

Večino predvolilnih obljub je izpolnil ali pa na tem še dela, nekaj pa jih je tudi prelomil. Tako je prelomil obljubo, da v njegovi administraciji ne bo prostora za lobiste. V prvih 100 dneh je opravil nacionalno varnostno preizkušnjo, ko je izdal ukaz za napad na somalijske pirate in osvoboditev ameriškega kapitana Richarda Phillipsa, v gospodarstvo pa je med drugim posegel z zahtevo po odstopu predsednika avtomobilskega podjetja General Motors Richarda Wagonerja.

Obama se spopada z recesijo

Prvih 100 dni Obamovega predsednikovanja je minilo v znamenju gospodarske krize, in če mu ni uspelo še spremeniti recesije v rast, pa se lahko pohvali vsaj s stabilizacijo. Indeks Dow Jones je imel ob njegovi inavguraciji vrednost okoli 8300 točk, nakar je padel za 1800 točk, sedaj pa se spet giblje okoli 8000 točk. Brezposelnost še naprej narašča, vendar se vsi ekonomisti strinjajo, da bo začela padati šele, ko bo recesije zdavnaj konec. K temu naj bi pomagal 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, v katerega je Obama dodal različne prioritete demokratske administracije, ki nimajo neposredne zveze z gospodarstvom. Krizo je izkoristil za svojo in demokratsko agendo, zakon pa je bil potrjen s podporo le treh republikancev v senatu.

Republikanci – stranka brez vpliva

Republikanci so se v tem času spremenili v stranko brez vpliva, celo bolj kot leta 2001 demokrati. Demokrati jih prikazujejo kot stranko, ki ne zna drugega kot kritizirati, sicer pa nima nobenih resnih alternativ Obamovi politiki. Republikanci so za zdaj v ozadju, ker Američani za težave krivijo prejšnjo administracijo, vendar pa se bo to spremenilo, če kmalu ne bo začelo kazati na bolje, kar se tiče gospodarstva.

Bo preganjal člane nekdanje administracije?

V zadnjih dneh se je vnela razprava glede politik pretekle administracije med vojno proti terorizmu. Začel jo je nekdanji podpredsednik ZDA Dick Cheney, ki je dejal, da Obamove pobude, kot je zapiranje Guantanama in prepoved mučenja ogrožajo ameriško nacionalno varnost. Obama je obtožbe zanikal in pred dnevi celo dovolil možnost, da pride do pregona članov nekdanje administracije. Najglasnejši kritiki delujejo, kot da želijo, da pride do terorističnega napada, da bi lahko pokazali s prstom na Obamo.

Obama – mednarodna zvezda

Obama je položil temelje za začetek celovite zdravstvene reforme s 634 milijardami dolarjev v proračunskem predlogu, na mednarodnem področju pa je užival svoj status velike zvezde in sprejel tudi nekaj ukrepov v smeri pomiritve s tradicionalnimi nasprotniki. V Trinidadu in Tobagu se je rokoval s predsednikom Venezuele Hugom Chavezom, podpisal je ukaz, ki olajšuje potovanja na Kubo za kubanske Američane. Spremenil je fokus vojne proti terorizmu z Iraka na Afganistan in Pakistan, čeprav glede Iraka levice ni povsem zadovoljil z načrtom o postopnem umiku ameriške vojske do konca leta 2011.