Obama: Brez dogovora, brez pokojnin

ZDA so dovoljeno mejo javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev presegle že maja, vendar dolgove še vedno odplačujejo s premetavanjem denarja na vladnih računih. Finančni minister Timothy Geithner zato opozarja, da bo "rokohitrstva" konec 2. avgusta, ko mora biti meja dvignjena ali pa ZDA ne bodo mogle več poravnavati vseh svojih obveznosti.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je v pogovoru za televizijo CBS opozoril, da 3. avgusta ne bo denarja za pokojnine, veterane in invalide, če se demokratom in republikancem ne bo uspelo dogovoriti, s tem pa je povečal pritisk med ljudmi.

ZDA so mejo javnega dolga doslej rutinsko višale z glasovanjem v kongresu, vendar zdaj republikanci, na katere pritiska gibanje čajanke, zahtevajo, da se  z višanjem meje dolga obenem zniža tudi proračunska poraba za dolgoročno zmanjšanje proračunskih primanjkljajev. Obama in demokrati to sprejemajo, a želijo proračun uravnotežiti tudi z odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja.

Obe strani trmasto vztrajata pri svojih stališčih, pri čemer so republikanci v predstavniškem domu stisnjeni ob zid, ker so podpisali zaobljubo, da ne bodo nikoli višali davkov. Zato je dogovor o celotnem paketu skoraj nemogoč in newyorški župan Michael Bloomberg je v torek dejal, da ne bi smeli povezovati obeh zadev, ker sta dobro ime in kreditna sposobnost ZDA preveč pomembna, da bi bila talec blokade v Washingtonu.

Vodja senatne manjšine republikanec Mitch McConnell iz Kentuckyja je dejal, da dogovora o proračunu ne bo, dokler bo Obama na položaju predsednika. Zato je predlagal rešitev, da bi njemu dali pooblastila za višanje meje dolga. Obama bi lahko v treh obrokih v naslednjem letu dni javni dolg povišal do 2500 milijard dolarjev, vendar bi moral obenem najti za prav toliko prihrankov v porabi. Če ne bi našel ničesar, ne bi bilo nič hudega, ker bi bil zakon oblikovan tako, da bi se meja dolga povišala avtomatično, razen če bi jo kongres blokiral. Kar pa bi lahko potem spet blokiral Obama.

McConnellov predlog je prebrisan, ker bi vsa odgovornost za naraščanje dolga padla na Obamo, pa tudi odgovornost, če ne bi prišlo do zmanjšanja porabe. Njegov predlog so sicer najostreje napadli konservativni republikanci in pripadniki gibanja čajanke, ki želijo izkoristiti priložnost v trenutku nujnega povišanja meje javnega dolga za znižanje porabe, zato najverjetneje ne bo sprejet.

Kljub prepirom pa je povsem jasno, da si niti demokrati niti republikanci ne želijo posledic, do katerih bi prišlo, če meje javnega dolga ne bi zvišali. Predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner iz Ohia je za televizijo Fox povedal, da se bo potem to, kar se zdaj dogaja v Evropi, zgodilo tudi v ZDA.

Tudi ekonomist organizacije Conference Board iz New Yorka Ken Goldstein je izrazil prepričanje, da bo dogovor sprejet. "Če dogovora ne bi bilo, bi bile posledice za svetovno in ameriško gospodarstvo katastrofalne. Zato dogovor bo. To predvidevajo tudi trgi obveznic, ker si nihče ne more predstavljati, da se v Washingtonu ne bi dogovorili kljub farsi in teatru, ki ga uprizarjajo," je dejal.

Po njegovih besedah so prepiri sicer čista politika. "Z vidika ekonomista imata obe strani prav. Republikanci glede tega, da se v času okrevanja ne sme višati davkov ljudem, ki bi lahko odpirali nova delovna mesta. Demokrati pa imajo prav, da se v istem času poraba ne bi smela zmanjševati, ker se s tem jemlje denar ljudem, ki bi ga vrnili v ekonomijo in vzpodbujali zaposlovanje," je dejal Goldstein, ki sicer meni, da bi morali za pospešitev gospodarskega okrevanja obenem zniževati davke in višati porabo, vendar priznava, da to v tem trenutku politično ni mogoče.