Iskreno zanimanje za počutje drugih je izjemnega pomena za duševno zdravje

Damijan je danes nasmejan in uspešen 26-letni študent pedagogike, a pred leti si je zaradi fizičnega in psihičnega nasilja s strani lastne mame večkrat poskušal vzeti življenje."Če ji kaj ni ustrezalo, me je pač začela tepsti. Dobival sem fizične udarce po telesu. Če ji je prekipelo, me je zagrabila za lase, me zbijala ob omaro, ob steno, metala raznorazne predmete vame," je svojo izkušnjo opisal avtor knjige Izgubljeno otroštvo Damijan Janžekovič. 

Njegovo otroštvo so zaznamovale modrice povsod po telesu, a najhujša bolečina ni bila fizična. "Konstantno poniževanje in degradiranje, kar se je kasneje na meni kazalo tako, da sem imel težave z depresijo, samopoškodoval sam se, prav zareze po telesu," opisuje Janžekovič. 

Tudi Alenka se je do danes postavila na svoje noge, a pot do sem je bila izjemno težka. "Najprej moraš sam sebi priznati, da to ni v redu. Da je ven iz tega mogoče priti in da se da poiskat pomoč. Lahko poveš komurkoli, da te posluša in svetuje, kam se lahko obrneš," opozarja Alenka, nekdanja žrtev nasilja. 

Kako si, je vprašanje, na katerega dandanes, ko se z nekom pogovarjamo, radi kar malce pozabimo, a iskreno zanimanje za počutje drugih je izjemnega pomena za duševno zdravje, poudarja 22-letna študentka in članica društva študentov psihologije. "Najbolj pomembno je, da človeka vprašamo, kako si, zato se naš projekt tudi tako imenuje, da poslušamo, da ponudimo neko varno okolje in da se nam človek lahko zaupa," svetuje Ines Likar iz Društva študentov psihologije.

Več kot 50 študentov in študentk psihologije vsako leto ob svetovnem dnevu duševnega zdravja z različnimi dogodki ozavešča o pomenu duševnega počutja in letos je tema ravno nasilje. Prav ozaveščanje pa je tudi razlog, da je Damijan svojo izkušnjo z nasiljem strnil v knjigo z naslovom Izgubljeno otroštvo. "Mogoče bodo žrtve našle upanje in oporo zato, ker vem, kako je, ko sem si jaz poskušal vzeti življenje in vem, da to tudi drugi poskušajo. Zato sem napisal, da to preprečim in jim dam upanje," je razloge za izdajo knjige opisal Janžekovič. "V bistvu je smisel tega, da se izpostavim, to, da ljudje vidijo, da se da in da me lahko kontaktirajo, da jim povem svojo izkušnjo. Ker je možnosti iz tega oditi, zmeraj več," še pove Alenka. 

Tako Damijana kot tudi Alenko je izkušnja z nasiljem opolnomočila, pravita, pomoč tistim, ki se iz okovov nasilja še niso rešili, pa je postalo njuno življenjsko poslanstvo.