Ob 35-letnici uvedbe izrednih razmer na Poljskem v času komunizma se je včeraj na ulicah poljskih mest zbralo več deset tisoč ljudi. V Varšavi so se protestniki zbrali pred nekdanjim sedežem komunistične Poljske združene delavske stranke in se podali do prostorov vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS).
"Danes nas enako kot pred 35 leti vlada napada in nam krati svoboščine," je opozoril vodja prodemokratičnega gibanja KOD Mateusz Kijovwski. "Danes moramo vsi držati skupaj. Solidarnost nas združuje, tako kot nas je v preteklosti," je poudaril.
Po poročanju poljskih medijev so sicer demonstracije v torek pripravili v več kot 80 krajih po državi. Demonstranti so se poklonili žrtvam zatiranja politične opozicije po uvedbi izrednih razmer leta 1981.
Stranka PiS je medtem pripravila svojo komemoracijo, ki je pritegnila več tisoč ljudi. Vodja stranke Jaroslaw Kaczynski je kritiziral opozicijo, ki "skuša primerjati sedanjo vlado z oblastmi iz tistega obdobja in vrnitev reda na Poljskem z izrednimi razmerami". Poljska je po njegovih besedah danes "evropska država z največ svoboščinami".
Opozicija je kritična do številnih ustavnih in drugih sprememb, ki jih je od prihoda na oblast leta 2015 sprejela populistična poljska vlada in ki omejujejo pristojnosti ustavnega sodišča, svobodo medijev, svobodo zbiranja in druge svoboščine.
Postopek za odvzem vojaškega čina generalu, ki je uvedel izredne razmere
Izredne razmere na Poljskem je 13. decembra 1981 uvedel general Wojciech Jaruzelski, trajale pa so do julija 1983. V tem času je avtoritarna komunistična vlada omejila normalno življenje, saj je želela zatreti politično opozicijo, med glavnimi je bil prvi nekomunistični sindikat Solidarnost, ki se je med drugim zavzemal za bolj demokratično ureditev države.
V slabih dveh letih so zaprli več tisoč opozicijskih aktivistov, več deset so jih tudi ubili. Kljub ukinitvi izrednih razmer leta 1983 je veliko političnih zapornikov prišlo na prostost šele po splošni pomilostitvi leta 1986.
Vlada je sicer sporočila, da je začela postopek za odvzem vojaškega čina Jaruzelskemu. Čin nameravajo odvzeti tudi takratnemu obrambnemu ministru generalu Czeslawu Kiszczaku.

Poljski parlament sprejel spremenjen zakon o zborovanjih
Poljski parlament je v torek zvečer potrdil spremenjen zakon o zborovanjih, v katerem imajo shodi, ki so organizirani periodično na istem kraju in ob istem času, prednost pred drugimi. Sprva so želeli dati prednost še shodom cerkve in državnih institucij, vendar so to opustili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V zakonu so uvedli koncept "periodičnih srečanj" za zborovanja, ki so organizirana večkrat na istem kraju in na isti datum. Ko poteka "periodično srečanje", v bližini ni dovoljena organizacija drugega shoda oz. v spremembi zakona piše, da morajo biti druga nepovezana srečanja od periodičnih oddaljena najmanj 100 metrov.
Poljska konservativna vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) zagovarja, da bodo spremembe zakona poskrbele za večjo varnost udeležencev, saj ne bo prišlo do izgredov med udeleženci različnih shodov.
Opozicija pa je kritična do sprememb zakona, češ da niso demokratične in omejujejo svobodo govora.
Opozicija trdi, da bo zakon obvaroval mesečne shode stranke PiS pred zborovanji, ki nasprotujejo vladajoči stranki. PiS namreč mesečno organizira shode v spomin na letalsko nesrečo pri Smolensku iz leta 2010, v kateri je umrl takratni poljski predsednik Lech Kaczynski, brat predsednika PiS Jaroslawa Kaczynskiga.
Prejšnji teden je mesečni shod PiS pred predsedniško palačo v Varšavi zmotil protest opozicije.
V končnem besedilu zakona ni nekaterih spornih člene, ki jih je sicer v začetku decembra potrdil spodnji dom parlamenta. Sprva so namreč pred državljanskimi pobudami želeli dati prednost shodom, ki jih pripravljajo cerkev in državne institucije.
Kritiki so takrat dejali, da nova zakonodaja omejuje temeljne pravice in svoboščine. Poljski komisar za človekove pravice Adam Bodnar je menil, da amandma krši ustavo, komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks pa je dejal, da je "zelo zaskrbljen".
Več deset tisoč Poljakov se je v torek udeležilo shodov ob 35. obletnici uvedbe izrednih razmer v državi v času komunizma. Pri tem so bili mnogi kritični tudi do sedanje poljske vlade, ki jo obtožujejo spodkopavanja demokracije.
Poljski parlament je v preteklih mesecih že sprejel zakonodajo, ki je okrepila moč vlade nad mediji in drugimi institucijami, oslabila pa je moč ustavnega sodišča.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.