Desničarski skrajneži so ob obletnici napovedali množične proteste. Zaenkrat se jih je v središču mesta zbralo okoli 2000. Večina jih je oblečenih v črno, nekateri nosijo transparente z napisom: "Nikoli ne bomo pozabili. Nikoli ne bomo oprostili!" Policija je močno okrepila svoje enote, da bi preprečila morebitne spopade med privrženci desnega in levega tabora. Slednji so pohod organizirali že v soboto.
V Dresdnu že ves dan potekajo različne prireditve ob 60. obletnici zavezniškega bombardiranja. Oblasti so vse prebivalce pozvale, naj bo ta dan tudi v znamenju sprave. Nekateri politiki so sicer položili venec na pokopališču Heidefriedhof že zgodaj zjutraj, da bi se tako izognili srečanju z desničarskimi politiki.
Visoki obiski iz tujine
Slovesnosti ob 60. obletnici tega tragičnega dogodka so se udeležili predstavniki nemških oblasti, pa tudi veleposlaniki Velike Britanije, ZDA in Francije.
Na pokopališču Heidefriedhof, kjer je potekala spominska slovesnost, je pokopanih okoli 20 tisoč žrtev tega bombardiranja. Na slovesnosti so se zbrali predstavniki mesta in vseh političnih strank v deželnem parlamentu.
"Na današnji dan žalujemo za žrtvami vojne in nacističnega terorja v Dresdnu, v Nemčiji in v Evropi," je v sporočilu iz Berlina izpostavil kancler Schröder. Ob tem je dodal, da poskušajo nekateri zlorabiti in izrabiti trpljenje ljudi, ponarediti zgodovinska dejstva ter zanikati krivdo in odgovornost nacistične Nemčije za izbruh druge svetovne vojne. "Z vsemi sredstvi se bomo borili proti tem poskusom drugačnega interpretiranja zgodovine," je zatrdil.
Neusmiljen napad zavezniških letal
Zavezniška letala so v noči s 13. na 14. februar 1945 v prah in pepel spremenila nemško mesto Dresden, ki mu je bilo dotlej pravzaprav prizaneseno z zavezniškim bombardiranjem. Med grozovitim bombardiranjem mesta, ki so ga imenovali tudi "Firence na Labi", je po uradnih podatkih umrlo najmanj 35 tisoč ljudi, po neuradnih pa najmanj 100 tisoč.
Dresden, ki je imel pred vojno več kot 600 tisoč prebivalcev, je bil v tistem času tudi poln beguncev pred napredujočo Rdečo armado; po nekaterih podatkih naj bi bilo tako v mestu več kot milijon ljudi, v glavnem civilistov. Smisel tako uničujočega bombardiranja nemškega mesta v trenutku, ko so bile sile osi praktično že na kolenih, se danes še vedno postavlja pod vprašaj. Mnogi celo govorijo o enem najhujših vojnih zločinov, čeprav za tem dejanjem stojijo zmagovite zaveznice.
