V skladu s predlaganimi novostmi naj bi med drugim na seznam t.i. varnih držav porekla uvrstili še Albanijo, Kosovo in Črno goro, medtem ko so na njem že sedaj tri ostale države z območja nekdanje Jugoslavije. Prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani teh držav, so skoraj zagotovo zavrnjene, in to po hitrejšem postopku.
Poleg tega naj bi migranti v Nemčiji v prihodnje dlje - namesto do treh kar do šest mesecev - ostali v sprejemnih centrih, kjer bi načeloma prejemali pomoč v blagu in ne več gotovine. K tej novosti naj bi prispevala poročila o tem, kako ljudje z Balkana potujejo v Nemčijo v upanju, da bodo njihovo prošnjo za azil čim dlje obravnavali, medtem pa bodo oni prejemali denar.
Zakonodajne spremembe tudi predvidevajo posebne tečaje za čim hitrejšo integracijo v nemško družbo tistih, ki bodo azil najverjetneje dobili, ter poenostavljajo birokratske postopke za gradnjo namestitvenih kapacitet za begunce.
Nemške organizacije za človekove pravice so do novosti načeloma kritične in svarijo, da bi lahko posegle v človekove pravice.
Faymann pričakuje, da Nemčija ne bo zaprla meje z Avstrijo
Medtem se rekordni naval beguncev na Nemčijo kljub nadzoru na mejah nadaljuje, dnevno jih še naprej prihaja po 10.000.
Avstrijski kancler Werner Faymann je danes izrazil pričakovanje, da bo Nemčija še naprej sprejemala begunce in ne bo zaprla meje z Avstrijo. Ob tem je priznal, da bi poostritev nadzora na avstrijsko-nemški meji lahko pripeljala do zastajanja beguncev v Avstriji, zaradi česar bi ta država imela težave.
Dogovor z nemško kanclerko Angelo Merkel sicer po njegovih besedah trenutno dobro deluje, kar pomeni, da Nemčija izvaja nadzor, obenem pa Avstrija lahko še obvladuje razmere v zvezi z begunci, ki potujejo čez državo.
Po kanclerjevih besedah je v Avstrijo septembra prišlo 167.000 beguncev, med njimi jih je več kot 90 odstotkov odpotovalo naprej v Nemčijo in Skandinavijo. Samo na mejni prehod Nickelsdorf na meji z Madžarsko, kjer v Avstrijo vstopi največ beguncev, je minulo noč prišlo okoli 2.800 prebežnikov, večinoma z vlaki. V avstrijskih sprejemnih centrih za begunce pa je noč preživelo 8.000 migrantov. Večina jih odpotuje naprej proti Nemčiji, med njimi številni s posebnimi vlaki. Nemčija je danes dovolila prihod posebnega vlaka preko mejnega prehoda pri Salzburgu.
Faymann je sicer poudaril, da Avstrija za begunce ni le tranzitna država. Kot je pojasnil, jih tam trenutno biva 53.000, medtem ko jih je na sosednjem Madžarskem samo 6.000.
Kako preprečiti nasilje med begunci?
Nemški mediji medtem poročajo o vse pogostejšem nasilju med samimi migranti. Kot piše Deutsche Welle, uradnih statistik sicer ni, a humanitarne organizacije, socialni delavci in prostovoljci se strinjajo, da etnične, socialne, kulturne in verske napetosti v prenapolnjenih begunskih centrih nevarno naraščajo.
V Leipzigu se je prejšnji teden krepko steplo kakih 200 migrantov, ki se niso mogli sporazumeti, kdo naj prvi uporabi novo stranišče. Umirili so se šele po posredovanju večjega števila policistov. O podobnem incidentu med prišleki različnih narodnosti so v ponedeljek poročali iz kraja Donaueschingen v zvezni deželi Baden-Württemberg. V mestu Calden v Hessnu sta se med razdeljevanjem hrane v nedeljo sprla dva migranta, njun prepir pa je prerasel v pretep kakih 300 Albancev in 70 Pakistancev, 14 ljudi je bilo ranjenih. V Berlinu so medtem muslimani iz Čečenije pretepli sirske kristjane.
V stroki in politiki se je spričo vsega tega razvila debata, kako tovrstne incidente preprečiti. Med drugim padajo predlogi o ločevanju prišlekov po religiji, poreklu in jeziku kot vsaj začasni rešitvi, s katero pa se mnogi ne strinjajo. Med njimi je tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere, ki sicer obenem poudarja, da za kaj takega niti nimajo kapacitet, saj je naval ljudi prevelik.
Z operacijo Sophia nad tihotapce ljudi
EU pa je v ponedeljek napovedala začetek druge faze operacije proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju (EUNAVFOR Med). Operacijo so obenem preimenovali v operacijo Sophia, in sicer po somalijski deklici, ki se je rodila na ladji operacije EUNAVFOR Med, ko je ta pred obalo Libije 22. avgusta rešila njeno mater.
Tako bodo lahko policisti od 7. oktobra v okviru operacije Sophia uničevali in zasegali ladje tihotapcev tudi v mednarodnih vodah. V prvi fazi je sicer šlo predvsem za zbiranje informacij.
Slovenija bo v okviru druge faze operacije ob ladji Triglav glede na potrebe operacije zagotovila še sodelovanje z do 12 slovenskimi pripadniki v okviru operativnega poveljstva operacije, poveljstva sil in mobilne vojaške bolnišnice (ROLE 2), je minuli teden odločila slovenska vlada. Ladja Triglav bo v operaciji lahko sodelovala do štiri mesece brez rotacij, vendar z možnostjo ponovne napotitve po operativnem premoru, ki ne bo krajši od šestih mesecev.
