Grška obalna straža je med več reševalnimi akcijami v zadnjih 24 urah iz morja rešila več kot 400 beguncev in migrantov. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracijo, je letos v Grčijo prišlo okoli 420.000 beguncev in migrantov.
Danes dopoldan je s trajekti do otokov v Pirejih prišlo več kot 2500 beguncev. Na vprašanja novinarjev je večina odgovorila, da si želijo v zahodno Evropo.
Ob libijski obali znova našli trupla
Letos je po tej poti v Evropo prišlo 557.899 ljudi, pri tem pa je 2.987 ljudi umrlo. Med prišleki je 54 odstotkov Sircev. Največ jih je prispelo v Grčijo, sledi pa Italija.
Tusk: Svet okoli nas Evropi ne namerava pomagati
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je v Evropskem parlamentu danes poudaril, da reševanje begunske krize zahteva močno mednarodno sodelovanje, a na žalost "svet okoli nas Evropi ne namerava pomagati". Z ostrimi besedami je napadel nekatere države nečlanice EU, ki "z zadovoljstvom gledajo" na težave v Uniji in so pripravljene svoje sodelovanje ponuditi le kot "politično pogajalsko karto".
Kot je sicer opozoril, je dosedanje soočanje EU z begunskim valom škodilo ugledu Unije v tujini, in priznal je, da se je na nedavnem splošnem zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku počutil "izoliranega". Po njegovih besedah so se skorajda vsi združili v kritiki na račun EU in če bi sodili po njihovih besedah, je Evropa za begunce "najslabše mesto na svetu".
"Kmalu nam bodo začele teokracije pridigati, kaj pomeni verska strpnost, in diktatorji nam bodo pridigali, kaj pomeni demokracija," je nadaljeval in pripomnil, da "dejansko to že počnejo".
Terjal je tudi takojšnjo krepitev nadzora na zunanji meji EU, to je po njegovem najpomembnejše, saj sedanje pomanjkljivo varovanje meje deluje kot "magnet" za begunce. "Evropa brez svojih zunanjih meja pomeni Evropo brez schengna" in "gojišče za strah", je izpostavil.
Bruselj v pismu Orbanu terja pojasnila glede odziva na begunsko krizo
Evropska komisija je Madžarsko v pismu danes pozvala, naj razjasni sporne politike, ki jih je sprejela v odzivu na pritisk migrantov in beguncev na svoje meje, je danes v Evropskem parlamentu povedal prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.
Timmermans je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sodeloval v razpravi na temo humanitarnih razsežnosti begunske krize v EU. Med vprašanji, ki so mu jih zastavili poslanci, je bilo tudi vprašanje levo usmerjene poslanke iz Portugalske Marise Matias o tem, kaj namerava komisija storiti s svojim "prijateljem" Orbanom.
Spletni bilten o evropskih zadevah Politico je sicer danes poročal, da se Orbanu vsaj zaenkrat ni treba bati kakšnih sankcij s strani EU.
Politico se sklicuje na neobjavljena elektronska sporočila evropskih poslancev, ki kažejo, kako je večina članov parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) zavrnila predlog nekaterih poslancev, naj odbor zahteva aktiviranje postopka proti Madžarski po prvem odstavku sedmega člena pogodbe o EU.
Proti uporabi sedmega člena, ki so jo predlagali poslanci liberalcev (Alde) ob podpori Zelenih ter pripadnikov italijanskega gibanja Pet zvezd, so bili med drugim poslanci dveh največjih političnih skupin, Evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S&D).
Prvi odstavek sedmega člena pravi, da lahko Svet ob odobritvi Evropskega parlamenta na podlagi predloga tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali Evropske komisije "ugotovi obstoj očitnega tveganja", da bi neka država članica lahko huje kršila temeljne vrednote EU.
Naslednji odstavki sedmega člena opredeljujejo postopek tega ugotavljanja, odpirajo pa tudi možnost, da Svet za državo članico, ki krši te vrednote, odredi mirovanje pravic, ki izhajajo iz pogodbe o EU, vključno z glasovalnimi pravicami.
Orbanova vlada – ta je že leta v različnih sporih z Brusljem, še posebej glasno pa jo kritizira levi pol Evropskega parlamenta – je med drugim tarča kritik, ker se je na begunski val odzvala z gradnjo ograj in zapiranjem svojih meja. Očitajo ji tudi neustrezno ravnanje z begunci na svojem ozemlju ter podpihovanje do migrantov sovražnih stališč.
Madžarska je poleg Romunije, Češke in Slovaške tudi najodločnejša nasprotnica obveznih kvot za prerazporeditev beguncev po EU in je na septembrskem zasedanju notranjih ministrov EU glasovala proti njim, a je bila preglasovana.
Kot je danes razkril madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, bo vlada v parlament poslala predlog, naj ta potrdi njeno nasprotovanje kvotam in tako da dodatno težo temu stališču Budimpešte. Kot je povedal Szijjarto, večina poslancev podpira vlado v njenem nasprotovanju kvotam in stališču, "da je treba zaščititi suverenost Madžarske".
