Čeprav je kar 85 odstotkov vse evropske zakonodaje sprejete mimo parlamentov držav članic, so ideje članov konvencije, kako okrepiti parlamentarno vlogo, še vedno zelo različne. Nekateri izmed govorcev so se zavzemali za ustanovitev novega telesa, zbornice nacionalnih parlamentov ali celo drugega doma Evropskega parlamenta, spet drugi v njih vidijo posrednika med državljani in evropskimi institucijami tretji pa so izpostavili predvsem večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri sprejemanju evropske zakonodaje.
V razpravo sta se vključila tudi oba predstavnika slovenskega parlamenta v konvenciji, poslanca Lojze Peterle in Slavko Gaber, ter izpostavila nujnost večje vloge nacionalnih parlamentov, ne samo kot varuhov nacionalnih interesov, temveč tudi kot zagovornikov evropskih interesov. Demokratični deficit v uniji lahko odpravi okrepljena vloga parlamentov v odnosu med vladami in evropskimi institucijami, z upoštevanjem načela subsidiarnosti, je menil Peterle in za ilustracijo omenil kar slovenski primer: izhodišča za pogajanja mora po vladi in pred oddajo v Bruselj potrditi tudi parlament oziroma njegovo pristojno telo. Večjo vlogo parlamentov slovenski poslanec vidi tudi na področjih, ki naj bi postopoma prešla v večjo pristojnost unije, to pa so zunanje zadeve, obramba in notranja varnost.
Tako Peterle kot tudi Gaber pa sta ocenila, da ustanovitev posebnega telesa, zbornice nacionalnih parlamentov, v EU ni smiselna. Zapletenih procesov odločanja v uniji ne smemo še dodatno zaplesti, je menil Gaber in ocenil, da takšna rešitev ne bi prispevala k večji učinkovitosti unije. Oba slovenska poslanca sta se raje zavzela za večjo vlogo konference delovnih teles za evropske zadeve v nacionalnih parlamentih držav članic unije (COSAC), ki se trenutno sestaja vsaj enkrat na pol leta, na svoja srečanja pa že več let vabi tudi predstavnike držav kandidatk. Povečati je treba težo COSAC, je poudaril Gaber.
Spremembo vloge nacionalnih parlamentov predvideva Laeknska deklaracija
Opredelitev vloge nacionalnih parlamentov v razširjeni EU je skladno z deklaracijo iz Laekna, s katero je bila ustanovljena evropska konvencija, eden od osrednjih ciljev nove institucionalne reforme povezave. Konvencija bo v ta namen tudi ustanovila posebno delovno skupino, ki jo vodi britanska poslanka Gisela Stuart. Nakazala je še, da se bo delovna skupina v svojih razpravah posvetila predvsem nadzoru, ki bi ga parlamenti lahko imeli nad pristojnostmi EU, ter vlogi parlamentov na relaciji vlada-evropske institucije.
Mandat delovne skupine je konvencija skupaj z mandati še petih drugih delovnih skupin tudi uradno potrdila ter jim na ta način omogočila, da začetek dela. Delo bodo zaključile jeseni s predložitvijo poročil, ki naj bi jih oblikovale na okvirno osmih srečanjih. V vseh šestih delovnih skupinah bodo sodelovali tudi slovenski predstavniki, tako redni kot nadomestni člani: v delovni skupini o vlogi nacionalnih parlamentov Lojze Peterle, v delovni skupini o subsidiarnosti Slavko Gaber, v delovni skupini o statusu listine o temeljnih pravicah Danica Simšič, v delovni skupini o dopolnilnih pristojnostih Miha Brejc, v delovni skupini o pravni podobi EU Matjaž Nahtigal in v delovni skupini o evru Janez Lenarčič.
Omeniti še velja, da je bilo tokratno peto zasedanje konvencije zadnje pred vrhom petnajsterice v Sevilli 21. in 22. junija, na katerem bo njen predsednik Valery Giscard d'Estaing prvič po ustanovitvi in začetku dela telesa konvencije poročal o dosedanjih dosežkih. Vendar pa bo to poročilo - podal ga bo ustno - njegovo lastno in ne poročilo konvencije, ki bi ga ta potrjevala na plenarnem zasedanju. Konvencija se bo prihodnjič sestala konec junija, natančneje 24. in 25., osrednjo pozornost pa bo namenila razpravi s civilno družbo.