O terorizmu in Islamu

V okviru splošne razprave ob začetku 61. Generalne skupščine (GS), med katero so nastopajoči predsedniki, premieri in ministri podajali poglede svojih držav na aktualna globalna vprašanja, je bilo slišati ostre kritike na račun ZDA, terorizma, pozive k večji strpnosti in razumevanju med civilizacijami in zaskrbljenost nad širitvijo orožij.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je pozval k odločnejšim ukrepom proti terorizmu in dejal, da ta ne izvira v Afganistanu, ampak za njegovimi mejami. Karzaj je pozval k mednarodni protiteroristični konferenci na visoki ravni in podprl pobude za promocijo razumevanja in sodelovanja med civilizacijami kot odgovor na vse večjo "islamofobijo" na Zahodu. Malezijski premier Abdulah Ahmad Badavi je bil še bolj neposreden in je zatrdil, da bo razkol med muslimani in Zahodom še globlji, če mednarodna skupnost ne bo sprejela nekaterih dejstev, kot je občutek ponižanja muslimanov, ki je korenina izgube zaupanja med njimi in judovsko-krščansko civilizacijo. Veliko predsodkov pred muslimani izvira iz nerazumevanja islama in pomena vere v vsakdanjem življenju muslimanov.

Nastop predstavnikov nekdanje Jugoslavije

V sredo je nastopila trojica predstavnikov nekdanje Jugoslavije. Hrvaški premier Ivo Sanader se je zavzemal za uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja, opozarjal na probleme Afrike, obsojal terorizem in izražal skrb pred širitvijo oborožitve. Dejal je tudi, da se Hrvaška zavzema za širitev VS ZN s stalnimi in nestalnimi članicami, pri čemer mora zhodnoevropska skupina dobiti dva sedeža.

Predsednik ministrskega sveta Bosne in Hercegovine Adnan Terzič je poudaril, da je njegova država primer uspešnega posredovanja mednarodne skupnosti, čeprav delo še ni končano. Omenil je pogajanja o prihodnosti Kosova in izrazil upanje, da bodo prinesla skupno prihodnost v evroatlantskem okolju za obe strani in ne bodo ogrozila stabilnost regije.

Dimitrij Rupel o vlogi manjših držav

Zunanji minister Dimitrij Rupel je poudaril, da bo v svojem govoru prihodnji ponedeljek govoril med drugim o vlogi majhnih držav pri reševanju svetovnih problemov. Rupel je dejal, da bo njegov govor, na nek način obris slovenske zunanje politike v preteklem letu in s pogledom naprej. "Sprašujemo se, kako lahko majhna država, kot je Slovenija, pomaga pri reševanju svetovnih problemov. Moje razmišljanje je, da ima majhna država včasih sicer težave pri uresničevanju svoje mednarodne vloge, vendar pa tudi prednosti. Slovenija lahko pomaga predvsem drugim državam, ki so v podobnem položaju," je dejal Rupel.

Za slovenskega zunanjega ministra so besedni dvoboji med ameriškim predsednikom ter predsednikom Irana Mahmudom Ahmedinežadom ter venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom malce podobni razpravam iz časov hladne vojne. "Besednjak, ki smo ga slišali od predsednika Venezuele, je precej podoben tistim, ki smo jih bili vajeni v jugoslovanskih časih v 50. ali 60. letih prejšnjega stoletja," je dejal Rupel.

Glede govora ameriškega predsednika pa meni, da je izbral prave teme. "Nekateri sicer obžalujejo, da je bil skupaj z Iranom kritičen do Sirije. V EU si želimo pretrgati to navezo med Iranom in Sirijo in z vidika EU to ni priporočljivo. Vendar pa je potrebno razumeti, da imajo Američani hujšo izkušnjo s terorizmom in so globlje vpleteni v to zgodbo Bližnjega vzhoda," je dejal Rupel.

O izjavah papeža Bendikta XVI.

Zunanji minister se v New Yorku udeležuje sestankov v okviru Medverskega dialoga za sodelovanje in mir ter Zavezništva civilizacij. Verska čustva muslimanov po svetu je pred kratkim razburkal papež Benedikt XVI. z izjavo o islamu kot nasilni veri. Rupel ne verjame, da je papež želel izzvati takšno polemiko in meni, da gre za nesporazum. "Papeža jemljem ne samo kot najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, ampak tudi kot intelektualca, filozofa, teologa, ki ima sproščen odnos do virov in literature. Izrazil se je, kot je mislil, da je najbolj prav. Kako je njegovo razmišljanje izzvenelo politično, pa je drugo vprašanje," je dejal Rupel in dodal, da morajo biti ljudje na političnih položajih, državniki in tudi papež dvakrat bolj pozorni pri svojih izjavah, ki imajo politične implikacije.