Kaj bo z 207 milijoni evrov?

Potem ko so se v petek zvečer pojavila ugibanja, da utegnejo ministri evroobmočja na tajnem srečanju govoriti o morebitnem odhodu Grčije iz območja evra, je šef evroskupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker to zanikal. "Nismo govorili o odhodu Grčije iz evroobmočja, mislimo, da bi bilo to neumno," je po srečanju izpostavil Juncker.

"Izključili smo kakršno koli prestrukturiranje grškega dolga," je po srečanju še poudaril Juncker, ki si ne želi, da bi se območje z evrom "razletelo brez razloga". Ob tem je dodal, da so možnost prestrukturiranja grškega dolga izključili, čeprav o tem potekajo pogovori v nekaterih finančnih krogih.

Na tajnem sestanku, ki je potekal na gradu v Luksemburgu, so sicer sodelovali nemški in italijanski finančni minister, Wolfgang Schäuble in Giulio Tremonti, ter francoska in španska finančna ministrica, Christine Lagarde in Elena Salgado. Omenjenim ministrom in Junckerju so se pridružili tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet, evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn in grški finančni minister George Papakonstantin.

Po Junckerjevih pojasnilih so Papakonstantina na srečanje, na katerem so razpravljali o razmerah v Grčiji, poklicali, ker jih je za to zaprosil Mednarodni denarni sklad (IMF).

"Srečanje je bilo v kontekstu širših pogovorov med finančnimi ministri evroskupine, ki so v skupini najbolj razvitih držav G20," so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili na grškem finančnem ministrstvu in dodali, da so Papakonstantina na srečanje povabili, da bi izmenjali poglede na gospodarski razvoj v Grčiji.

Ob tem so dodali, da na petkovemu srečanju sodelovanje Grčije v območju z evrom ni bilo niti izpostavljeno, ravno tako o tem niso govorili. Grška vlada po navedbah tamkajšnjega finančnega ministrstva ostaja popolnoma, tudi časovno, zavezana k uresničevanju dogovora o pomoči, sklenjenega z EU, ECB in IMF.

Kaj bo z našim denarjem?

Slovenija je od lanskega do letošnjega 6. maja Grkom že nakazala 207 milijonov evrov od predvidenih 387. Poraja se vprašanje, kaj bo s tem denarjem?

Premier Borut Pahor je na to vprašanje odgovoril zelo diplomatsko: "Prosim, da me razumete, da v imenu institucij, ki bodo sprejele nekatere odločitve, tudi po posvetu z nami, ta hip ne morem teh odločitev prejudicirati, čeprav sem z njimi že seznanjen.“ Pojasnil je, da imajo države, ki so vstopile v začasni mehanizem za pomoč državam v krizi zaradi dolgov, iz naslova pogodbe pravico, da tranš posojila ne poplačajo, dokler pogoji, ki so vladam prizadetih držav dani kot pogoj za posojilo ali poroštvo, niso izpolnjeni.

Bolj direktna pa je bila opozicija, ki ne pričakuje, da bomo še kdaj videli teh 207 milijonov evrov. Negotova situacija je zagotovo voda na mlin opoziciji, saj je ta že lani opozarjala, da je denar, namenjen v Grčijo, izgubljen.

O Grčiji na srečanju 16. maja

Finančni ministri EU bodo razmeram v Grčiji namenili za 16. maj v Bruslju načrtovano srečanje. Takrat bo beseda tekla o odplačevanju 110 milijard evrov vredne pomoči, ki so jo Grčiji pred dobrim letom dni odobrili države v območju evra in IMF ter s tem preprečili bankrot države. Kot je po petkovem srečanju še ocenil Juncker, se bo najverjetneje odplačevanje pomoči zavleklo najmanj v prihodnje desetletje.

Da ni šlo za krizni sestanek, sta danes zatrdili tudi Evropska komisija in Nemčija. "To ni bil krizni sestanek o Grčiji, kot so zapisali v nekaterih medijih," je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna Amadeu Altafaj. Skoraj enake besede so uporabili v Berlinu, kjer je nemški vladni vir dejal, da "absolutno" ni bilo nobenega kriznega sestanka.

Altafaj je sicer vztrajal, da poročila o morebitnem izstopu Grčije iz območja evra niso točna in namerno zavajajo. Osebje komisije v Grčiji trenutno v Atenah izvaja redni nadzor uresničevanja zastavljenega programa reform in bo o tem poročalo na srečanju v Bruslju, je še dodal.

Mediji: Bodo dali Grčiji več časa?

Grški mediji pa v današnji izdaji poročajo o tem, da naj bi se udeleženci petkovega srečanja pogovarjali o ublažitvi pogojev, ki so jih postavili v zameno za pomoč pri okrevanju globoko zadolžene Grčije. Tako naj bi se pogovarjali o tem, da bi Grčiji dali več časa za poplačilo 110-milijardnega posojila in o nižjih ciljih pri zmanjševanju primanjkljaja.

Po poročanju časnika Naftemboriki naj bi beseda na srečanju tekla tudi o podaljšanju roka zapadlosti obveznic, ki sicer v plačilo zapadejo letos in prihodnje leto, v skupni višini okoli 65 milijard evrov. S tem bi Grčiji, medtem ko je nejasno, kdaj bi uspela na trgu zbrati denar, dali prostor za "dihanje".

Kot je poročal časnik Kathimerini, pa naj bi se na srečanju pogovarjali tudi o tem, da bi Grčija cilje, povezane z zmanjšanjem primanjkljaja, dosegla dve do štiri leta pozneje. Po neimenovanih virih naj bi po enem scenariju vlagateljem na dolgi rok ponudili višje obrestne mere, da bi ti Atenam dali dve "milostni" leti brez obresti.