O Balkanu in Turčiji

Eropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju ministrom EU za zunanje zadeve predstavil novi širitveni konsenz, ki ga je Evropska komisija razgrnila minulo sredo. Rehn je izpostavil pomen integracijske sposobnosti - doslednega izpolnjevanja pogojev za članstvo na eni in zagotavljanje učinkovitega notranjega delovanja EU na drugi strani, je ob robu zasedanja povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Božo Cerar in dodal, da so se ministri strinjali, da gre za "kakovosten papir".

Osveženi "širitveni konsenz", ki ga predlaga Evropska komisija, je bil danes deležen "kar enotne hvale", je dejal Cerar.

Slovenija pozdravlja stališče komisije, da je eden od pomembnih elementov širitvene politike EU utrjevanje zavez do držav, ki so že v procesu pridruževanja EU. Perspektiva članstva Zahodnega Balkana ostaja ključnega pomena pri nadaljnji gospodarski in politični stabilizaciji držav in pri napredku celotne regije," pa meni državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič.

Turčija: Trd oreh

V okviru širitvene razprave je bilo danes največ poudarka namenjenega Turčiji. "Razumsko gledanje je, da je situacija kočljiva in da je težko najti izhod," je dejal Cerar in poudaril, da "je Turčijo treba obdržati v procesu, saj bi bile posledice precej hujše, če bi se proces ustavil". "V prihodnjih tednih bo precej govora o tem, saj je treba zadevo dobro prediskutirati pred decembrskim vrhom," je opozoril.

Vodja finske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom Erkki Tuomioja je danes vnovič zatrdil, da bo predsedstvo vztrajalo pri iskanju rešitve turško-ciprskega vprašanja, ki bi bila sprejemljiva za vsakogar. "Nadaljevali bomo prizadevanja, saj posledice neuspeha ne bi bile v nikogaršnjem interesu," je poudaril. Komisija je v osmih ločenih širitvenih poročilih ocenila napredek, ki so ga na poti v EU v minulem letu dosegle tri kandidatke - Hrvaška, Turčija in Makedonija, štiri potencialne kandidatke - Srbija, Črna gora, BiH in Albanija, ter Kosovo - južna srbska pokrajina, o statusu katere potekajo pogajanja v okviru ZN.

V oceni napredka Turčije in Hrvaške, ki sta oktobra lani edini od navedenih držav začeli pristopna pogajanja z EU, komisija ugotavlja začetniški napredek, a hkrati opozarja na nerešena dvostranska vprašanja - v primeru Turčije s Ciprom, v primeru Hrvaške pa na odprta mejna vprašanja, tudi s Slovenijo. Turčijo so sicer v Bruslju okrcali zaradi nespoštovanja človekovih pravic, Hrvaško pa zaradi neučinkovitega boja proti korupciji.

Poročila komisije bodo temelj razprave na decembrskem vrhu v Bruslju, kjer bodo voditelji držav unije potrdili vstop Bolgarije in Romunije v povezavo s 1. januarjem prihodnje leto ter predvidoma odločili, da nadaljnjih širitev ne bo, dokler si unija ne bo zagotovila učinkovitega notranjega delovanja - tudi z novo ustavo.